Po podatkih raziskav, ki so se ukvarjale s socialnim položajem samozaposlenih v kulturi, se samozaposleni mnogokrat znajdejo v finančni stiski. Zadnji podatki kažejo, da skoraj polovica samozaposlenih v kulturi ne dosega prihodka, ki bi bil enak minimalni plači, skoraj ena tretjina pa pade pod prag revščine.
V tokratnem prispevku v sklopu Servisa za ustvarjalce pojasnjujemo, ali je samozaposleni v kulturi lahko upravičen tudi do socialnih transferjev, kot je denarna socialna pomoč. Za pojasnila smos e obrnili tudi na enega od Centrov za socialno delo.
Zadnje dni se na nas obrača vse več članov in drugih samozaposlenih, ki so od Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) prejeli opozorilo, da nimajo pravilno urejenega poslovnega računa. Da bi razjasnili to problematiko in pomagali pri razumevanju vaših pravic ter obveznosti, smo pripravili ta članek.
Samozaposleni ustvarjalci in kulturniki se pogosto soočajo z vprašanji glede upravljanja svojih financ. Med temi vprašanji je tudi, ali je res potrebno imeti ločen poslovni račun ali lahko za poslovne namene uporabljajo svoj osebni bančni račun. Čeprav zakon omogoča, da samozaposleni za svoje poslovanje uporabljajo osebni račun, mora bitita označen kot poslovni račun in zaveden v davčnem registru, kjer pa se stvari pogosto zapletejo zaradi poslovnih politik bank.
V teh dneh se na servisno številko društva obrača vse več samozaposlenih, ki imajo težave z določanjem in razumevanje cenzusa, ki ga samozaposleni ne smejo preseči za pridobitev pravice do plačevanja njihovih prispevkov s strani Ministrstva za kulturo.
V nadaljevanju smo zato pripravili povzetek osnovnih pravil in povezave do dodatnih virov za lažje razumevanje in soočanje s to problematiko. V društvu se hkrati v sklopu naših zagovorniških aktivnosti zavzemamo za korenite spremembe cenzusa in uvedbo drsnega ali postopnega cenzusa. Verjamemo, da lahko te spremembe pričakujemo že v prihodnjih letih.
V zadnjih mesecih smo prejeli precej vprašanj o tem katere socialne pravice in transferji jim pripadajo v primeru rojstva otroka, kako visoko je nadomestilo za odsotnost od dela v tem primeru in kaj vse morajo urediti, da so do njega upravičeni.
Zato smo pripravili prenovljen servisni članek na to temo saj pri vsem tem pogosto prihaja do zmede in napačnih odločitev, ki so pogosto plod nerazumevanja situacije. Obstaja namreč več socialnih transferjev, do katerih sta upravičena starša novorojenega otroka, nekatere od njih lahko koristi mati, druge oče otroka, nekatere pa lahko izkoriščata oba.
V tokratni epizodi kulturosferinega podcasta lahko prisluhnete drugemu pogovoru v seriji regionalnih podcastov, kjer smo se pogovarjali o kulturni politiki na Goriškem. Z nami so bili Janez Leban iz Zveze Mink Tolmin, Miha Kosovela iz Društva humanistov Goriške in Sendi Mango iz kolektiva in zavoda BridA. Pogovarjali smo se o možnostih za policentrični razvoj kulturne politike v Sloveniji, regionalni kulturni politiki in projektu Gorica, Evropska prestolnica kulture 2025.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.