Predstavniki Asociacije bomo v četrtek, 15. februarja, ob 20:00 na Novi pošti (Robbova ulica 15) v Ljubljani sodelovali na pogovoru o izzivih sindikalnega organiziranja z naslovom Sindikat za umetniški prekariat?
V nadaljevanju objavljamo celotno vabilo na dogodek.
Na okrogli mizi, ki smo jo skupaj organizirali Asociacija, Slovensko mladinsko gledališče in Zavod Maska z naslovom Nov mandat za kulturo: pogovor s predstavniki političnih strank, smo nevladne kulturnice in kulturniki dobili bolj malo odgovorov, kako si želijo politične stranke urejati vprašanje položaja nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
Vseeno pa je med povabljenimi vladalo soglasje, da je situacija za neodvisno kulturo slaba, ter da se želijo zavezati k izboljšanju tega položaja, tako na področju samozaposlenih v kulturi, kot nevladnih organizacij.
V Lutkovnem gledališču Ljubljana je v torek, 6. februarja, potekala skupna novinarska konferenca širše kulturniške javnosti, kjer smo izrazili nezadovoljstvo nad delovanjem ministra in ministrstva za kulturo.
Na novinarski konferenci, ki je bila hkrati tudi protest, se je zbrala velika množica kulturnikov iz različnih sektorjev, vse od samozaposlenih in javnih zavodov v kulturi, do nevladnih organizacij, predstavnikov ljubiteljev, sindikatov in drugi. Osrednja os kritike je bila usmerjena proti nedialoško pripravljenim in škodljivim predlogom krovnega Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) in Nacionalnega programa za kulturo (NPK).
Tudi v februarju smo zbrali nabor domačih razpisnih priložnosti za nevladni sektor in samozaposlene v kulturi.
Radiotelevizija Slovenija ima odprta razpisa na področju filma, zavod P.A.R.A.S.I.T.E. razpisuje Nagrado skupine OHO 2018, ŠKUC vabi k sodelovanju na različnih področjih delovanja, Photon pa išče novega sodelavca za pomoč pri organizaciji programa.
V rubriki Evro na evro vsak mesec na enem mestu zbiramo čim več zanimivih razpisnih priložnosti v tujini.
Tokrat izpostavljamo tri razpise, ki so namenjeni predvsem posameznikom. Prvi je namenjen enomesečnim rezidencam v Italiji, drugi precej redko financiranemu področju intermedijske umetnosti, zadnji pa je razpis za štipendijo na avdiovizualnem področju.
Vabimo vas na razpravo z naslovom Proti-kulturna politika: zategovanje pasov na področju kulture, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki Asociacije.
Razprava bo potekala v sredo, 7. februarja, ob 17:00 v Pritličju v Ljubljani. v nadaljevanju objavljamo celotno vabilo na dogodek, ki ga organizira Levica Ljubljana.
V Društvu Asociacija smo pripravili analizo vseh zakonodajnih sprememb ministrstva za kulturo v mandatu 2014-2018 ter izvajanje zavez iz koalicijske pogodbe. Predstavili jo bomo na tradicionalni novinarski konferenci pred kulturnim praznikom, skupaj z oceno stanja v neodvisni kulturi.
Spregovorili bomo tudi o naših vsebinskih zadržkih do novele ZUJIK, saj bi po našem mnenju prinesla izjemno resen udarec za nevladni sektor in samozaposlene v kulturi.
Samozaposleni v kulturi so soočeni z različnimi določili, ki so vezana na višino njihovega letnega prihodka. Tokrat v sklopu servisa za samozaposlene pojasnjujemo dve glavni prihodkovni meji, na kateri morajo biti pozorni samozaposleni v kulturi.
Prva meja, s katero se soočajo samozaposleni v kulturi, se letno giblje trenutno okoli 20.000 evrov letno (dohodkovni cenzus se določi na podlagi triletnega povprečja plače v javnem sektorju, določene za 36. plačni razred.), druga meja pa je 150.000 evrov.
Ministrstvo za kulturo je dalo v skrajšano javno razpravo novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Večina ukrepov temelji na najbolj spornih predlogih iz nesprejetega in s strani kulturniške javnosti zavrnjenega Nacionalnega programa za kulturo.
V Asociaciji noveli ZUJIK-a nasprotujemo v celoti, saj menimo, da ministrstvo za kulturo trenutno nima legitimnosti, da poskuša sprejeti tovrstni zakon brez prave javne razprave in s tako temeljitimi posegi zgolj nekaj mesecev pred volitvami, medtem ko se vrstijo pozivi k odstopu ministra. Zato minstrstvo pozivamo, da zakon umakne v celoti, skupaj z Nacionalnim programom za kulturo, ki več kot očitno prav tako nima nikakšrne podpore javnosti.
Ob vstopanju v kolektivne organizacije so posamezniki lahko soočeni z dvema tipoma pridruževanju organizacijam, razlika pa pogosto ni jasna.
Tokrat v sklopu servisa na primeru Sazor GIZ in Sazas pojasnjujemo, kakšna je razlika med t.i. upravičencem in članom posamezne kolektivne organizacije.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.