Vabimo vas na razpravo z naslovom Proti-kulturna politika: zategovanje pasov na področju kulture, na kateri bodo sodelovali tudi predstavniki Asociacije.
Razprava bo potekala v sredo, 7. februarja, ob 17:00 v Pritličju v Ljubljani. v nadaljevanju objavljamo celotno vabilo na dogodek, ki ga organizira Levica Ljubljana.
V Društvu Asociacija smo pripravili analizo vseh zakonodajnih sprememb ministrstva za kulturo v mandatu 2014-2018 ter izvajanje zavez iz koalicijske pogodbe. Predstavili jo bomo na tradicionalni novinarski konferenci pred kulturnim praznikom, skupaj z oceno stanja v neodvisni kulturi.
Spregovorili bomo tudi o naših vsebinskih zadržkih do novele ZUJIK, saj bi po našem mnenju prinesla izjemno resen udarec za nevladni sektor in samozaposlene v kulturi.
Samozaposleni v kulturi so soočeni z različnimi določili, ki so vezana na višino njihovega letnega prihodka. Tokrat v sklopu servisa za samozaposlene pojasnjujemo dve glavni prihodkovni meji, na kateri morajo biti pozorni samozaposleni v kulturi.
Prva meja, s katero se soočajo samozaposleni v kulturi, se letno giblje trenutno okoli 20.000 evrov letno (dohodkovni cenzus se določi na podlagi triletnega povprečja plače v javnem sektorju, določene za 36. plačni razred.), druga meja pa je 150.000 evrov.
Preberite večMinistrstvo za kulturo je dalo v skrajšano javno razpravo novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Večina ukrepov temelji na najbolj spornih predlogih iz nesprejetega in s strani kulturniške javnosti zavrnjenega Nacionalnega programa za kulturo.
V Asociaciji noveli ZUJIK-a nasprotujemo v celoti, saj menimo, da ministrstvo za kulturo trenutno nima legitimnosti, da poskuša sprejeti tovrstni zakon brez prave javne razprave in s tako temeljitimi posegi zgolj nekaj mesecev pred volitvami, medtem ko se vrstijo pozivi k odstopu ministra. Zato minstrstvo pozivamo, da zakon umakne v celoti, skupaj z Nacionalnim programom za kulturo, ki več kot očitno prav tako nima nikakšrne podpore javnosti.
Ob vstopanju v kolektivne organizacije so posamezniki lahko soočeni z dvema tipoma pridruževanju organizacijam, razlika pa pogosto ni jasna.
Tokrat v sklopu servisa na primeru Sazor GIZ in Sazas pojasnjujemo, kakšna je razlika med t.i. upravičencem in članom posamezne kolektivne organizacije.
Preberite več
Na današnji 27. seji Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) je bila ena od točk dnevnega reda posvečena tudi zaskrbljujočim rezultatom in dogajanju okoli štiriletnega programskega razpisa. Predsednica Asociacije in članica NSK Jadranka Plut je opozorila na vse probleme, ki so povezani s programskim razpisom, in naštela številne druge problematike, ki zadevajo nevladni sektor v kulturi in k reševanju katerih ministrstvo ne pristopa.
NSK je ob tem pozvala ministra k umiku novega predloga ZUJIK, zaradi omogočanja temeljite javne razprave, na čas po volitvah.
V Mariboru je decembra potekal javni posvet z naslovom Izvajanje javnih razpisov v Mestni občini Maribor, na katerem je sodelovala tudi predsednica Asociacije Jadranka Plut, ki je predstavila specifike kulturnega področja.
Dogodek je bil posvečen predvsem analizi in razpravi o težavah z razpisi za NVO in samozaposlene v kulturi, ki se pojavljajo v Mestni občini Maribor, ob tem pa so zbranim predstavili tudi nekatere primere dobrih praks iz ostalih občin.
Samozaposlenim v kulturi se lahko zgodi, da se v času, ko imajo status, zaposlijo za krajši delovni čas. V primeru, da želite ob tem ohraniti tudi status samozaposlenega v kulturi, morate urediti administrativne zadeve glede statusa.
Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo korake, ki jih morajo samozaposleni opraviti v primeru tovrstne kombinacije delovnih razmerij.
Preberite večNedavno objavljena analiza v tematski številki španske revije Hacienda Pública Española/Review of Public Economics o kulturni ekonomiki preučuje gibanje proračunov za kulturo v Evropi v času krize. Iz nje je razvidno, da so se države na nastop Velike recesije odzvale povsem različno in pri tem niso igrale odločilne vloge zgolj kulturnopolitične značilnosti, prej nekateri makroekonomski dejavniki.
Države lahko v grobem ločimo na pet skupin. Ciper, Češka, Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Slovenija in Španija so države, ki so se v času gospodarske krize ubadale z resnimi javnofinančnimi problemi in bile večinoma pod nadzorom t.i. trojke (skupine treh mednarodnih institucij: Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada). Za vse te države so (za razliko od večine drugih) značilni močni padci v ravni javnih proračunov za kulturo (dejanskih in strukturnih) v času gospodarske krize, posebej v njenih kasnejših letih.
Jeseni je bila v Državnem zboru potrjena novela Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), ki v naš kulturni model uvaja obvezen delež za umetnost. To pomeni, da bo bil poslej od vsake javne investicije, ki jo bo izvajala država, določen odstotek namenjen za vključevanje kulture v posamezen infrastrukturni projekt.
Asociacija je sodelovala pri pripravi zakonskih sprememb in uspela doseči nekatere pomembne spremembe, trenutno pa je v procesu sprejemanja pravilnik, ki konkretneje ureja izvedbo javnega natečaja za izbor umetniških del v javnih investicijskih projektih.