V preteklem tednu je v prostorih društva na Dalmatinovi potekal redni letni občni zbor našega društva, na katerem smo preverili naše delovanje, prevetrili načrte in začrtali nove smernice za uspešno leto 2024.
Na zboru smo preverili društvena poročila za prejšnje leto, razpravljali o kadrovskih vprašanjih in izzivih, se seznanili z načrti vodstva društva ter nekoliko prenovili naš statut. Z novim zagonom, prenovljeno strukturo delovanja in optimističnim delovnim zagonom se tako podajamo v izjemno pomembno kulturno leto 2024.
V društvu smo pretekli mesec intenzivno pripravljali naš odziv na predlog Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 in Akcijski načrt 2024–2027 za Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031. Izvedli smo širok krog usklajevanja našega odziva z člani Asociacije kot z drugimi deležniki, tiskovno konferenco na temo stanja nevladne kulture in se večkrat sestali tudi s predstavniki ministrstva na to temo.
V našem odzivu zbiramo vsa ta izražena mnenja in podajamo nekaj ključnih kritik predstavljenega dokumenta, ki po našem mnenju predstavlja jasen korak naprej in izkazuje razumevanje nekaterih ključnih problematik nevladne kulture. Kljub temu pa nas je razočarala ne-ambicioznost in finančna podhranjenost akcijskega načrta. Mnogi od najbolj pomembnih ukrepov v proračunu ministrstva nimajo zagotovljenih dovolj sredstev za kvalitetno izpeljavo ob tem pa pogrešamo reformne ukrepe, ki bi predlaganemu dokumentu dali resno reformno prebojnost.
V kulturosferi začenjamo novo rubriko predstavitve zanimivih novih nevladnih kolektivov na področju kulture, ki so v zadnjih letih vzniknili na naših tleh. Tokrat predstavljamo Kajžo, kjer se opisujejo kot stičišče za prenovo in trajnostne oblike bivanja. So predvsem platforma, v kateri se povezujejo strokovnjaki in navdušenci nad arhitekturno prenovo, mojstri obrtnike, inovativni tehnologi, varuhi dediščine in lokalne skupnosti, okoljevarstveniki, zakonodajalci, poljedelci, kulturniki in znanstveniki.
Njihov cilj je biti generator idej o drugačnih, bolj trajnostnih načinih bivanja. Zanimajo jih permakultura, družbeno odgovorna gradnja, možnosti za revitalizacijo podeželja, možnosti za sooblikovanje mesta in dolgoročno sobivanje z naravo. Predvsem pa je Kajža plod spoštovanja in ljubezni do skupne arhitekturne, kulturne in naravne dediščine. Delujejo v prepričanju, da vsi ti parametri niso nujno v navzkrižju, temveč da jih je mogoče s pametnim razmislekom in pravo mero empatije spojiti. Z predstavniki Kajže se je pogovarjal kulturosferin novinar Matjaž Zorec.
Na tokratni letni tiskovni konferenci Društva Asociacija na kateri vsako leto v prvem četrtletju medijem in širši javnosti predstavimo trenutno stanje v nevladni kulturi in odpremo najpomembnejše teme na področju nevladnih organizacij v kulturi, samozaposlenih v kulturi in kulture na splošno.
Na tokratni tiskovni konferenci smo poleg pregleda stanja in dosežkov društva v preteklem letu obravnavali tudi nekatere pomembne strateške dokumente, ki jih za področje kulture pripravlja resorno ministrstvo. Poleg predsednice društva Inge Remeta in člana upravnega odbora Boruta Jermana, so na tiskovni konferenci govorili še Tanja Kos iz zavoda Motovila, Matija Šturm iz Društva slovenskega animiranega filma, Špela Stare iz Društva novinarjev Slovenije in sodelavci strokovne pisarne Asociacije.
Ko gre za nevladne organizacije v polju kulture, navkljub nekaterim izboljšavam, ki smo jim bili priča v preteklem letu in napredku pri tradicionalnih prizadevanjih društva, ne moremo zaključiti, da danes lahko govorimo o sektorju, ki je okrepljen ali razvojno opolnomočen.
Pri tem, kot ugotavljamo v naši letni analizi stanja, je največja težava izrazita stagnacija sredstev namenjenih za izvedbo programov in projektov nevladnih kulturnih organizacij. Ta je posledica osiromašenih državnih in lokalnih kulturnih proračunov, ki zadnjih nekaj let večinoma ostajajo nespremenjeni. To pa v praksi v času vse dražjih stroškov produkcije in neusmiljenih inflacijskih pritiskov pomeni realno zmanjševanje razpoložljivih sredstev za nevladno umetnost. Poleg tega pa nevladne organizacije pesti nedelovanje Ministrstva za javno upravo in zastoj sredstev iz naslova njihovih razpisov.
V društvu Asociacija smo se odzvali na predlog Strategije razvoja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni zdravstvenega varstva do leta 2031, ki so ga v janvo obravnavo poslali na Ministrstvu za Zdravje. Glede na razvoj razumevanja pomena kulture pri zagotavljanju psihičnega in splošnega zdrava v družbi se nam zdi pomembno, da se nevladna kultura vključi tudi v razprave o ureditvi primarnega zdravstva.
Kot smo zapisali v odzivu, v katerem smo predlagali tudi spremembo dveh členov strategije, pozdravljamo prepoznanje komplementarne vloge nevladnih organizacij in t. i. laičnih svetovalcev, ki jim predlagana strategija daje mesto pri krepitvi primarnega zdravstva. A kljub temu si želimo, da je področje kulture jasneje izpostavljeno, sploh glede na rezultate našega dela v evropskih pilotnih projektih uporabe kulture v zdravstvu in pozitivnih učinkov kulture na zdravje družbe.
V Ljubljani je 27. 2. 2024 potekala tiskovna konferenca in predstavitev monitoringa vladnih zavez, ki ga vse od začetka mandata trenutne vlade opravlja iniciativa Glas Ljudstva, katerega članica je tudi Asociacija.
Na predstavitvi smo koordinatorji strokovnih skupin iniciative predstavili ugotovitve s svojih področji in ocenili delo vlade na področjih, kjer so pred volitvami podpisali predvolilne obljube. Rezultati monitoringa so dostopni tukaj v grobem pa smo v iniciativi ocenili, da je vladno delo na obljubljenih področjih v letu 2023 močno stagniralo.
V tokratni epizodi kulturosferinega podcasta lahko prisluhnete drugemu pogovoru v seriji regionalnih podcastov, kjer smo se pogovarjali o kulturni politiki na Goriškem. Z nami so bili Janez Leban iz Zveze Mink Tolmin, Miha Kosovela iz Društva humanistov Goriške in Sendi Mango iz kolektiva in zavoda BridA. Pogovarjali smo se o možnostih za policentrični razvoj kulturne politike v Sloveniji, regionalni kulturni politiki in projektu Gorica, Evropska prestolnica kulture 2025.
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije je 7. februarja 2024 v javno razpravo poslalo nov temeljni strateški dokument o razvoju kulturnih politik v Sloveniji. Resolucijo o Nacionalnem programu za kulturo spremlja akcijski načrt, ki natančneje definira ključne ukrepe za njegovo izvajanje in pripadajoča finančna sredstva.
Sprva je bila javna razprava predvidena le do 11. marca a po našem pozivu in splošnem odzivu zainteresirane javnosti je bil ta rok podaljšan do 25. marca. Do takrat na ministrstvu sprejemajo komentarje o predloženih dokumentih v Asociaciji pa smo že stopili v kontakt z vsemi relevantnimi deležniki predvsem pa z predstavniki predlagatelja, Ministrstva za kulturo, s katerimi smo že opravili dva pomembna in plodovita sestanka.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
Ok
