Vsi, ki ste podaljšali naročnino na Kulturosfero, boste o objavi rubrike Razpisi v kulturi obveščeni avtomatsko, ostali ste vabljeni k branju na spletni strani ali pa seveda, če se ponovno prijavite na Asociacijino glasilo.
Tokrat med domačimi razpisi izpostavljamo dva razpisa za nagrade in dva razpisa za štipendije. Štipendiji sta namenjeni študiju ali usposabljanju v tujini, drugo štipendijo razpisuje ZDUS. Med nagradami sta odprta razpisa za TESLA Award in Prešernove nagrade.
Nadaljujemo z zbiranjem medijskih odzivov na delo Asociacije, ki jih vsak mesec objavimo v rubriki Sedma sila.
Zagotovo je bil v preteklem mesecu najodmevnejši kulturnopolitični dogodek skupna kulturniška kampanja Čas je za kulturo in umetnost, kjer smo sodelovali tako pri uvodni napovedi, kot na sklepnem dogodku v Kinu Šiška. Znotraj kampanje je Asociacija priredila tudi lasten dogodek na temo razvoja nevladne kulture.
Evropsko združenje na področju uprizoritvenih umetnosti in glasbe Pearle, je februarja 2018 zagnalo kampanjo Behind the Stage, skozi katero bodo skušali opolnomočiti organizacije na področju uprizoritvene umetnosti in pripomoči h krepitvi civilnega dialoga.
Prve konference in delavnice se je na vabilo organizatorjev udeležila tudi Asociacija, ki je s tem pridobila dragocen uvid v dogajanje v uprizoritvenem sektorju na evropski ravni.
30. maja je vlada na svoji dopisni seji sprejela sklep, s katerim je prerazporedila milijon evrov za sodelovanje z nevladnimi organizacijami.
Gre za pomemben dosežek, saj bo prerazporeditev sredstev v okviru finančnega načrta Ministrstva za javno upravo podlaga za razpis sofinanciranja evropskih projektov za nevladne organizacije.
Po dveh desetletjih nerazvojne kulturne politike na področju neodvisne umetnosti ustvarjalke in ustvarjalci od političnih strank, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu, pričakujemo nujno ureditev razmer za ustvarjanje in delovanje nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.
Preberite naša pričakovanja, ki smo jih posredovali tudi političnim strankam.
V zadnjih letih se na polju neodvisne produkcije dogaja vse večji upad sredstev, razpisni mehanizmi so čedalje bolj skregani z realnimi potrebami na terenu, razpisna loterija čez noč na propad obsoja večletno delo ustvarjalk in ustvarjalcev, prekerstvo in revščina med samozaposlenimi je alarmantna, razvojnih ukrepov ni na vidiku, dialog z odločevalci je praktično ničen, vse skupaj pa se še slabša sorazmerno z oddaljenostjo od prestolnice.
Zato se odpira logično vprašanje, kako lahko v takšnih pogojih sploh še ustvarjamo vrhunsko sodobno umetnost, s katero so se neodvisne ustvarjalke in ustvarjalci proslavili v zadnjih dveh desetletjih tako doma, kot na tujem. Kako urediti financiranje, statuse, razvojne ukrepe in predvsem, kako sodobno umetnost umestiti v središče razmišljanja, ko se načrtujejo ukrepi kulturne politike?
V sodobni dobi poplave informacij postaja upravljanje znanja v nevladnih organizacijah ključno, celo do te mere, da so raziskovalci pričeli govoriti o organizacijah, osrediščenih na znanje (angl. knowledge centric).
V nedavnem prispevku v osrednji svetovni reviji s področja managementa znanja so se raziskovalci spraševali, kako je s tem procesom v nevladnih organizacijah s področja uprizoritvenih umetnosti. Na osrednji tovrstni podatkovni bazi v ZDA, ki se imenuje CDP, so ugotovili, da so nevladne organizacije v uprizoritvenih umetnostih ki so osrediščene na znanje, bolj uspešne od preostalih, vendar se to ne odraža v neposrednih finančnih kazalcih, pač pa v »mehkejših« pokazateljih uspeha, kot sta število občinstva in »odpornost« (angl. resilience) organizacije.
Delovna skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijami je v preteklem obdobju obravnavala nekaj pomembnih tem.
Vse od konca lanskega leta so potekala kontinuirna prizadevanja za ponovno vzpostavitev sistema izjemnih pokojnin, za izboljšanje programskih in projektnih razpisov in za ureditev krovne zakonodaje ter Nacionalnega programa za kulturo.
Na 27. nujni seji Odbora za kulturo v Državnem zboru so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZSNNPK-1) oziroma t.i. Zakon o kulturnem evru.
V sklopu razprave je bila med vabljenimi tudi Asociacija. Na seji je predsednica mreže Jadranka Plut predstavila stališče glede predloga zakona, ter opozorila na pomanjkljivosti glede vključevanja profesionalnega nevladnega sektorja v kulturi.
Vsak mesec v Sedmi sili zberemo medijske objave, v katerih so izpostavljena stališča Asociacije.
Aprila je Asociacija soorganizirala odmevno konferenco o zdravstvenem stanju prekarnih delavcev in samozaposlenih v kulturi. Objavili smo tudi nekaj javnih odzivov na dogajanje, ki vpliva na nevladni sektor v kulturi, predvsem sta to t.i. Zakon o kulturnem evru in vprašanje dodatnih razpisnih sredstev za neodvisne producente v kulturi.