Nevladne organizacije

Iniciativa Klavnica: 150 zagrebških umetnikov v prizadevanjih za prostore produkcije

Neodvisna kultura je v nenehnem pomanjkanju infrastrukture ter političnega nerazumevanja dostikrat prepuščena sama sebi, zato so njene samoiniciativne akcije pogoste in tudi pogosto uspešne. Ena od njih je tudi zagrebška Inicijativa “Klaonica” (Iniciativa Klavnica), ki želi nekdanji industrijski objekt spremeniti v ateljeje za umetnike. O iniciativi smo se pogovarjali z Bojanom Mrđenovićem, enim od predstavnikov in gonilnih sil iniciative.

Za tiste, ki prvič slišijo za iniciativo – kdo ste, kaj počnete in kako to izvajate?

Iniciativa »Klavnica« združuje več kot 150 umetnikov in umetnic, kulturnih delavcev in delavk različnih generacij in disciplin, umetniških organizacij in kolektivov, ki aktivno delujejo v Zagrebu. Ko govorimo o prostorih za kulturo, večinoma govorimo o prostorih kulturne (re)prezentacije, vendar se naša iniciativa osredotoča na prostore, ki so pomemben predpogoj za vsako reprezentacijo, in sicer na prostore za ustvarjanje in delo: ateljeje, delavnice, pisarne in druge specifične delovne prostore.

Preberite več

Na presečišču dolgotrajne oskrbe in kulture: Denis Sahernik

Dolgotrajna oskrba je eden največjih projektov trenutne vlade, ki ga v javnosti še vedno spremlja kopica nejasnosti. Na površju je jasno edino, da državljani plačujemo nov prispevek za storitev, ki naj bi nam nekoč zagotovila dostojno starost; slednji pa je nenazadnje neprijetno presenetil marsikaterega samostojnega delavca v kulturi, med katerimi so številni na robu revščine.

O osnovnih pojmih dolgotrajne oskrbe, kaj ta prinaša ter o nekaterih njenih konkretnih konsekvencah za kulturnike smo izvedli intervju z Denisom Sahernikom, sekretarjem Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki bdi nad izvajanjem novega zakona.

Za začetek opredelimo pojem dolgotrajne oskrbe; zakaj jo potrebujemo in zakaj je nismo imeli do zdaj? Oziroma: kaj smo do novega zakona razumeli pod dolgotrajno oskrbo? Gre le za ‘prepakiranje’, se pravi preimenovanje storitev iz Zakona o socialnem varstvu? Kaj zares novega je v dolgotrajni oskrbi, kako so se storitve financirale prej?

Preberite več

Kultura in upokojevanje: pogovor s Tanjo Petrič

O statusu kulturnih delavk in delavcev, upokojevanju in razmerah v kulturno umetniškem sektorju smo se pogovarjali s Tanjo Petrič, literarno kritičarko, prevajalko, urednico in predsednico Društva slovenskih književnih prevajalcev.

Pokojninska reforma je sprejeta, vlada je zadovoljna in ponosna. Kaj pomeni za kulturnike, posebej za samozaposlene v kulturi, smo lahko zadovoljni in ponosni tudi mi?

Naredil se je pomemben premik na mnogih mestih; za samostojne delavce v kulturi (tako nas zakon po novem imenuje) so se preoblikovali predvsem pomembni členi glede bolniškega staleža in nadomestila v času bolniške odsotnosti, drsnega cenzusa in karierne dinamike. Uredba o minimalnih plačilih za samozaposlene v kulturi pa vpeljuje primerljiv sistem s plačnimi razredi v javnem sektorju. Vendar pa je bil zakon popravljen v okviru meje, ki je bila zakonu postavljena že vnaprej – tj. da se spreminja samo tretjinsko in ne v celoti, in da ostane brez velikih finančnih posledic oz. znotraj okvirjev, kot jih je postavilo Ministrstvo za finance. Zato v finančnem smislu ni ambiciozen in so nekateri popravki »kozmetični«, vpeljujejo pa sistemske spremembe, na katerih bo treba graditi v prihodnje in zakon še »piliti«. Vsekakor menim, da je šlo za obsežno spremembo v pozitivni smeri, ki se je dotaknila nevralgičnih točk samostojnih delavcev v kulturi, ker so se razmere zanje v zadnjih letih močno poslabšale, tudi zaradi covida, vse večje draginje, desetletja dolgega neusklajevanja honorarjev z rastjo plač itd.

Ravno v teh letih se množično upokojuje močna generacija samozaposlenih književnih prevajalcev, ki pa žal dolga leta ni imela urejenega statusa, s čimer nima dovolj delovne dobe, za upokojitev pa dosega seveda starostni kriterij. To pomeni, da je izračun njihovih pokojnin porazen, ob čemer gre za vrhunske književne prevajalce z najvišjimi stanovskimi in mednarodnimi nagradami, torej za ljudi z izjemnimi dosežki na področju kulture.

Preberite več

Asociacija komentira projektne razpise na področjih umetnosti

V Društvu Asociacija smo se odzvali na aktualne večletne in letne projektne razpise
Ministrstva za kulturo RS na področjih umetnosti (z oznakami JPR-VP-22-25, JPR-UPRIZ-2026, JPR-GUM-2026, JPR-VIZ-2026, JPR-AIO-2026, JPR-IMU- 2026), pri čemer smo se osredotočili na razmerje med enoletnimi in večletnimi projektnimi razpisi, zlasti z vidika časovnice objave razpisov, pogojev oddaje vlog ter učinkov, ki jih ima takšna ureditev na možnosti prijaviteljev za kakovostno in razvojno naravnano prijavljanje projektov v javnem interesu.

Pozdravljamo povečanje sredstev, zlasti pri večletnih projektnih razpisih, saj to predstavlja pomemben korak k stabilnejšemu in razvojno naravnanemu financiranju umetnosti. Vendar pa brez ustrezne prilagoditve časovnic in povezanih pogoje prijave obstaja resno tveganje, da del pozitivnih učinkov tega povečanja ne bo realiziran, čeprav ima organ vse možnosti, da taka tveganja zameji in odpravi.

Neusklajenost časovnice in pogojev večletnih ter enoletnih projektnih razpisov ima namreč konkretne in negativne posledice za prijavitelje ter za uresničevanje ciljev kulturne politike. Prijavitelje postavlja v položaj, kjer morajo delovati previdnostno in ne razvojno, kar je, kot ocenjujemo, v nasprotju z namenom projektnega financiranja.

Preberite več

Asociacija v Zagrebu o viziji skupne kulturne prihodnosti na Balkanu in v Evropi

Uroš Veber in Polona Torkar sta se med 24. in 27. novembrom mudila v Zagrebu, kjer sta se v imenu društva udeležila najprvo foruma in nato še skupščine Kooperative, regionalne platforme za kulturo. Asociacija je ena od ustanovnih članskih organizacij regionalne mreže za kulturo na Zahodnem Balkanu, strokovna vodja društva pa trenutna članica upravnega odbora mreže.

foto: Luka Knežević-Strika @ Kooperativa Forum 2.0

Kooperativin Forum 2.0 – Next Gen: Rethinking Shared Cultural Futures, ki je potekal 24. in 25. novembra 2025, je v Zagrebu združil poglede širokega spektra regionalnih in evropskih akterjev iz neodvisne kulture, kulturnih mrež, odločevalcev in novih samoorganiziranih gibanj. Prvi dan je bil namenjen premišljevanju odzivov kulturnega sektorja na prepletene in kompleksne krize, ki so del zahodnobalkanskega in evropskega prostora, med njimi porastu in utrditvi avtoritarnih politik, ekonomski negotovosti, erozijam institucij. Predstavniki mrež, kot so On the Move, FACE, Culture Action Europe, ENCC, Flanders Arts Institute, Cluj Cultural Centre, SOTA, De Koer ter številni vidni akterji iz držav nekdanje Jugoslavije so sopostavili svoja videnja o pristopih k mobilnosti, internacionalizaciji ustvarjalnega dela, dostopu do kulture, ter premišljevali manke sedanjih ter potrebe po vzpostavitvi bolj solidarnostnih kulturnih modelov upravljanja, financiranja, tudi vloge umetnosti in kulture v aktualnem političnem kontekstu.

Preberite več

Razpis za programske vsebine medijev: neprofitni mediji brez izdatneje osmišljene podpore

V Asociaciji smo se odzvali na Redni letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026 (JPR-MV-2026). Objavo rednega letnega razpisa smo pri tem vzeli za priložnost, da bi preiskali, kako in ali se spremembe medijske zakonodaje izrazijo v okrepljenem položaju neprofitnih medijev. Ti so mdr. namreč ključni za zagotavljanje domačega medijskega pluralizma, dvig medijske pismenosti, predstavljajo kalilnice novinarskega kadra, platforme za refleksijo domače ustvarjalnosti ter zagotavljajo, da se v javnih razprava slišijo tudi pogosto premalo reprezentirani glasovi skupnosti.

V odzivu smo se tako osredotočili na višino sredstev, namenjenih programskim vsebinam medijev, njihovo porazdelitev ter predvsem na vprašanje, ali razpis v zadostni meri razume in spodbuja razvoj neprofitne medijske produkcije.

Celotno besedilo odziva

Preberite več

Vsako delo šteje. Pogovor o dostojnih pokojninah in starosti z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo

_{Foto: spletišče gov.si}

V okviru Asociacijinih izobraževalnih aktivnosti vabimo na pogovor o predlogu pokojninske reforme z Igorjem Feketijo, državnim sekretarjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pogovor bo potekal 6. novembra 2025 ob 15.00 v Galeriji DobraVaga (Adamić-Lundrovo nabrežje 5 v Ljubljani) in bo sočasno v živo prenašan na Radiu Študent. Njegov namen je članom in članicam Asociacije, delavkam in delavcem v neodvisni kulturi, drugim nevladnikom in prekarcem, ponuditi možnost, da se temeljito informirate o učinkih reforme za vas in vse državljane ter samozavestneje odločate glede njene uveljavitve.

PRISLUHNI POGOVORU

Kot vsebinska NVO mreža in organizacija, ki zagovarja neodvisno kulturo, smo v Asociaciji do pokojninske reforme zavzeli stališče, sodelovali s predlogi v zakonodajnem postopku. Naša opozorila glede pravičnosti reforme in predlogi, ki bi jo zagotovili, niso bili upoštevani. Zato smo člane in članice pozvali, da glasujejo za razpis referenduma o pokojninski reformi. Referendum je namreč priložnost, da se o reformi informirano in neposredno odločamo.

Preberite več

Sprejeta dolgo pričakovana sprememba krovnega zakona na področju kulture! (ZUJIK-I)

Državni zbor je v četrtek 25. 9. 2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Zakon predstavlja realizacijo dolgoletnih prizadevanj društva Asociacija, da se krovna zakonodaja na področju kulture posodobi. Prenovo zakona smo zato v društvu budno spremljali, tekom javne obravnave in zakonodajnega postopka podali številne komentarje, pripombe in predloge za izboljšave, ter se udeležil tako seje komisije državnega sveta, ki je obravnavala zakon kot tudi odbora za kulturo, ki je zakonu podal soglasje.

Prenovo zakona pozdravljamo, saj ocenjujemo, da zakon vsebuje vrsto rešitev, ki bodo pozitivno vplivale na kulturno-umetniški sektor. Veseli nas, da je ministrstvo prisluhnilo in upoštevalo številne predloge, ki jih v društvu tradicionalno zagovarjamo. Ob tem pa opozarjamo, da bo v bodoče treba nadgraditi določene institute, ki so naposled našli mesto tudi v zakonodajni materiji, ter odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki v zakonodaji ostajajo.

Preberite več

Uspešno zaključena mednarodna konferenca Zdravje in delo: Izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih

Med 9. in 11. septembrom 2025 je v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Zdravje in delo: Izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki jo je Društvo Asociacija organiziralo v okviru projektov CARE in Kultura za duševno zdravje, ki jih sofinancirata Ministrstvo za Javno upravo in Evropska unija. Dogodek je potekal na več lokacijah v mestu in je združil strokovnjake s področij umetnosti, zdravja, dela, gospodarstva in politike na lokalni, nacionalni ter evropski ravni.

Uvodoma so udeležence nagovorili mag. Marko Rusjan, državni sekretar na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, (nepotrjeno) predstavnik Ministrstva za javno upravo, Rarita Zbranca, programska direktorica Cluj Cultural Centra in vodja evropskega projekta CARE, ter Uroš Veber, predsednik Društva Asociacija. V svojih nagovorih so poudarili pomen povezovanja različnih sektorjev ter iskanja novih pristopov k razumevanju in krepitvi dobrega počutja skozi umetnost.

Preberite več

Odprta je registracija za konferenco “ZDRAVJE IN DELO”

V društvu z veseljem sporočamo, da je odprta registracija na mednarodno konferenco ZDRAVJE IN DELO, ki bo potekala med 9. in 11. septembrom 2025 na različnih lokacijah v Ljubljani. K prijavi vabimo vse, ki jih zanima presečno področje kulture in zdravja – strokovnjake, odločevalce, praktike, raziskovalce, kulturne ustvarjalce, predstavnike civilne družbe in vse, ki prepoznavajo pomen umetnosti za dobrobit posameznikov in skupnosti.

REGISTRACIJA ZA KONFERENCO

PROGRAM KONFERENCE

Za širšo javnost sta odprta prva dva dneva konference, medtem ko bo zadnji dan namenjen le internemu projektnemu delu partnerjev. Konferenca bo zaradi mednarodne udeležbe potekala v angleškem jeziku. Registracija na dogodek je obvezna.

Preberite več