SERVIS: Uvedba drsnega cenzusa

Foto: Nada Žgank

Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovanega drsnega cenzusa. Po novem sistemu bo samostojnemu delavcu v kulturi omogočeno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost tudi ob preseganju dohodkovnega cenzusa za največ 30 odstotkov. V nadaljevanju pojasnjujemo vse ključne spremembe, povezane z dohodkovnim cenzusom za samostojne delavce in delavke v kulturi.

Preberite več

Razpis za programske vsebine medijev: neprofitni mediji brez izdatneje osmišljene podpore

V Asociaciji smo se odzvali na Redni letni javni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2026 (JPR-MV-2026). Objavo rednega letnega razpisa smo pri tem vzeli za priložnost, da bi preiskali, kako in ali se spremembe medijske zakonodaje izrazijo v okrepljenem položaju neprofitnih medijev. Ti so mdr. namreč ključni za zagotavljanje domačega medijskega pluralizma, dvig medijske pismenosti, predstavljajo kalilnice novinarskega kadra, platforme za refleksijo domače ustvarjalnosti ter zagotavljajo, da se v javnih razprava slišijo tudi pogosto premalo reprezentirani glasovi skupnosti. 

V odzivu smo se tako osredotočili na višino sredstev, namenjenih programskim vsebinam medijev, njihovo porazdelitev ter predvsem na vprašanje, ali razpis v zadostni meri razume in spodbuja razvoj neprofitne medijske produkcije.

Celotno besedilo odziva

Preberite več

Kultura v državnem proračunu: zev med ambicijami in zaostanki

V Asociaciji smo v času sprejemanja pod drobnogled vzeli predloga državnih proračunov za kulturo za leti 2026 in 2027 ter odločevalcem posredovali komentar, v katerem smo izpostavili, kako bi se po našem mnenju morale uveljaviti spremembe, da bi proračun ustrezno naslovil razvojne potrebe (neodvisne) kulture. Nominalno višino sredstev, ki jih bo proračunu Ministrstva za kulturo namenila država, pozdravljamo, saj gre za dvig. V letu 2026 naj bi tako znašal 282,2 milijona evrov, v letu 2027 pa skoraj 300 milijonov evrov. Pri tem ocenjujemo, da je bila v mandatu te vlade navkljub nekaterim pozitivnim premikom do določene mere zamujena priložnost za še odločnejše strateško reorientiranje politik na področju umetnosti, kulture in medijev.

Sama višina sredstev pri tem ni edini kriterij vrednotenja proračuna za kulturo. Ključen je namreč tudi delež kulture znotraj celotnih izdatkov države, saj prav ta omogoča objektivnejši vpogled v dejanske državne prioritete. Ta delež po skoraj desetletju upadanja še vedno stagnira, kar poraja vprašanje, ali lahko predvidena sredstva sploh zadostijo potrebam sektorja, sploh v luči številnih zakonodajnih sprememb, kot so plačna reforma, prenova ZUJIK in prenova ureditve samostojnih delavcev v kulturi, ki uvajajo nujne dodatne sistemske obveznosti.

Preberite več

Servis: Karierna dinamika in obveznosti samostojnih delavk in delavcev v kulturi

Foto: Nada Žgank

Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovane karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi. Mehanizem karierne dinamike predpostavlja, da bodo samostojnemu delavcu v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost ti prispevki plačani od višje osnove, v kolikor bo v sektorju dejaven dlje časa.

Drugače povedano: na podlagi dobe delovanja v sektorju, se bo posameznika ali posameznico razvrstilo v razred karierne dinamike, v vsakem od treh razredov pa bodo prispevki plačani od drugačnega odstotka osnove. V nadaljevanju predstavljamo sistem karierne dinamike, kot ga predvideva nova zakonodaja, nato pa še specifične obveznosti, ki jih imate samostojni delavci in delavke v kulturi, da se boste v karierno dinamiko vključili.

Preberite več

Delavnica: Kako do statusa samostojnega delavca / samozaposlenega v kulturi?

Foto: DobraVaga

Asociacija v sodelovanju z DobraVago 19. 11. in 20. 11. ob 16.00–19.00 v galeriji DobraVaga ponovno pripravlja delavnico, namenjeno vsem, ki se prvič vpisujejo v register samozaposlenih v kulturi. Udeleženci bodo spoznali ključne korake pri pridobitvi in upravljanju s statusom, posebej pa se bodo posvetili tudi novostim, ki jih prinašajo aktualne spremembe Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).

Delavnica bo praktično naravnana in bo udeležencem ponudila odgovore na najpogostejša vprašanja, s katerimi se soočajo ustvarjalci na začetku svoje poklicne poti.

Preberite več

Kultura in zdravje – Politika, politike in prakse

V tokratni epizodi Kulturosfere se posvečamo temi, ki vse bolj povezuje ustvarjalce, raziskovalce in odločevalce – povezovanju kulture in zdravja. Epizoda je nastala ob mednarodni konferenci Zdravje in delo: izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je septembra 2025 potekala v Ljubljani.

Slišali bomo izbor uvodnih nagovorov in predstavitev iz prvega sklopa konference, namenjenega politikam in institucionalnim okvirjem, ki omogočajo razvoj tega področja. Na evropski ravni nam bo Kornelia Kiss iz organizacije Culture Action Europe predstavila, kako se kultura in zdravje umeščata v evropske strategije in programe. Sledila bosta Tadej Meserko z Ministrstva za kulturo Republike Slovenije ter Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, ki bosta osvetlila nacionalni in lokalni vidik uresničevanja tovrstnih politik.

Preberite več

Vsako delo šteje. Pogovor o dostojnih pokojninah in starosti z državnim sekretarjem Igorjem Feketijo

Foto: spletišče gov.si

V okviru Asociacijinih izobraževalnih aktivnosti vabimo na pogovor o predlogu pokojninske reforme z Igorjem Feketijo, državnim sekretarjem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pogovor bo potekal 6. novembra 2025 ob 15.00 v Galeriji DobraVaga (Adamić-Lundrovo nabrežje 5 v Ljubljani) in bo sočasno v živo prenašan na Radiu Študent. Njegov namen je članom in članicam Asociacije, delavkam in delavcem v neodvisni kulturi, drugim nevladnikom in prekarcem, ponuditi možnost, da se temeljito informirate o učinkih reforme za vas in vse državljane ter samozavestneje odločate glede njene uveljavitve.

Kot vsebinska NVO mreža in organizacija, ki zagovarja neodvisno kulturo, smo v Asociaciji do pokojninske reforme zavzeli stališče, sodelovali s predlogi v zakonodajnem postopku. Naša opozorila glede pravičnosti reforme in predlogi, ki bi jo zagotovili, niso bili upoštevani. Zato smo člane in članice pozvali, da glasujejo za razpis referenduma o pokojninski reformi. Referendum je namreč priložnost, da se o reformi informirano in neposredno odločamo.

Preberite več

Delavnica: Računovodstvo in davki za ustvarjalke in ustvarjalce s področja kulture

Društvo Asociacija in DobraVaga spet združujeta moči in vabita k udeležbi na delavnici Računovodstvo in davki za ustvarjalke s področja kulture, ki bo potekala 4. decembra 2025 v DobriVagi (Adamič-Lundrovo nabrežje 5) ob 16:00 uri.

Svoje kreativno udejstvovanje morate ustvarjalke in ustvarjalci s poslovnega vidika namreč urediti tudi pravno-formalno. Ob tem je potrebno opraviti precej administrativnih postopkov, ki jim sledijo različne računovodske obveznosti. Zato je izrednega pomena, da tudi to znanje osvojite čim prej.

Preberite več

Asociacija se pridružuje kampanji proti pokojninski reformi

Foto: Emanat
Foto: Emanat

V Društvu Asociacija smo se odločili podpreti kampanjo proti Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju t.i. pokojninski reformi in pozvati članstvo k oddaji podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Odločitev smo sprejeli na podlagi več razlogov, ki jih pojasnjujemo v nadaljevanju. V splošnem ocenjujemo, da predlagana reforma ne naslavlja prekarnih delavcev niti v kulturno-umetniškem sektorju niti širše, in bo na dolgi rok že tako težaven socialni in materialni položaj teh delavcev še poslabšala. 

Tekom javne razprave smo se na predlog zakona obširno odzvali, naše pripombe lahko preberete na povezavi. Konstruktivno držo smo izkazali tudi tekom zakonodajnega postopka: ob tem, da smo se udeležili odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, smo v Državni zbor poslali tudi predloga dveh amandmajev, sprejetje katerih bi po našem mnenju dejansko izboljšalo položaj prekarnih delavcev ob upokojitvi. Predlagali smo dva popravka zakona, in sicer črtanje nove formule za usklajevanje pokojnin ter dopolnitev člena, ki ureja zagotovljeno pokojnino, tj. minimalno pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki znaša 40 let. Oba predloga sta temeljila na podlagi podatkov, s katerimi razpolagamo, in kažejo, da bodo delavke in delavci v kulturi med tistimi, ki bodo zaradi reforme v slabšem materialnem in socialnem položaju. V nadaljevanju na kratko predstavljamo podatke, na podlagi katerih smo predlagali dopolnitve zakona, ki v zakonodajnem postopku niso bile upoštevane.

Preberite več

Sprejeta dolgo pričakovana sprememba krovnega zakona na področju kulture! (ZUJIK-I)

Foto: Nada Žgank@Bunker
Foto: Nada Žgank@Bunker

Državni zbor je v četrtek 25. 9. 2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Zakon predstavlja realizacijo dolgoletnih prizadevanj društva Asociacija, da se krovna zakonodaja na področju kulture posodobi. Prenovo zakona smo zato v društvu budno spremljali, tekom javne obravnave in zakonodajnega postopka podali številne komentarje, pripombe in predloge za izboljšave, ter se udeležil tako seje komisije državnega sveta, ki je obravnavala zakon kot tudi odbora za kulturo, ki je zakonu podal soglasje.

Prenovo zakona pozdravljamo, saj ocenjujemo, da zakon vsebuje vrsto rešitev, ki bodo pozitivno vplivale na kulturno-umetniški sektor. Veseli nas, da je ministrstvo prisluhnilo in upoštevalo številne predloge, ki jih v društvu tradicionalno zagovarjamo. Ob tem pa opozarjamo, da bo v bodoče treba nadgraditi določene institute, ki so naposled našli mesto tudi v zakonodajni materiji, ter odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki v zakonodaji ostajajo.

Preberite več