SERVIS: Pred koncem leta vse o cenzusu

Osnovno poslanstvo ustvarjalk in ustvarjalcev je ustvarjalnost, a da bi poklicanost lahko nemoteno opravljali, je bistveno, da razumete pritikline upravljanja s statusom in pogoje, na osnovi katerih vam Republika Slovenija lahko prizna pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Prvi od pogojev je, da vaše delo organ prepozna za izjemnega pomena za slovensko kulturo, drugi pa, da na podlagi vaših dohodkov presodi, da vam dohodkovni položaj ne zagotavlja normalnih pogojev za delo. Dohodkovni prag, ki ga vsako leto z uredbo določi vlada in je za leto 2023 določen na 20.905,61 EUR, imenujemo cenzus. Na enem mestu smo zbrali vse ključne informacije, ki vam bodo pomagale oceniti, ali ste ga morebiti presegli.

Tudi v cenzus se z določenimi izjemami vštevajo vsi dohodki, ki so po Zakonu o dohodnini obdavčeni z dohodnino. Če poenostavimo, so z dohodnino načeloma obdavčeni vsi prihodki fizičnih oseb, ki so povezani s posameznikovim delom (plača, denarno nadomestilo v času brezposelnosti, dohodki prek avtorskih, podjemnih in študentskih pogodb, dohodki iz naslova dejavnosti), medtem ko prihodki zasebne narave (dediščina, darilo prijatelja/sorodnika) z dohodnino niso obdavčeni (in se posledično ne vštevajo v cenzus). V cenzus pa se za razliko od obdavčevanja po Zakonu o dohodnini ne vštevajo:
– dohodki iz naslova delovnih štipendij in kulturnih žepnin ministrstva, delovnih štipendij Javne agencije za knjigo, delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila ter drugih primerljivih umetniških štipendij;
– dohodki iz naslova nagrad na področju kulture;
– obvezni prispevki za socialno varnost (ki ste jih plačali sami ali so bili plačani iz državnega proračuna).

Preberite več

DELAVNICA: Kako do statusa samozaposlenega v kulturi?

Asociacija in DobraVaga združujeta moči in vas vabita 6. decembra ob 16. uri na delavnico o statusu samozaposlenega v kulturi, ki se bo osredotočala na tiste, ki se v register samozaposlenih v kulturi vpisujete prvič. Na delavnici bomo odprli vprašanja pridobitve in upravljanja s statusom.

Status samozaposlenega v kulturi, pridobljen na Ministrstvu RS za kulturo, predstavlja eno temeljnih formalnih oblik dela za ustvarjalce na področju kulture. Pridobivanje statusa je formaliziran postopek, ki zahteva izpolnjevanje obrazcev, pregled ustrezne uredbe in njenih prilog ter dodajanje različnih dokazil, kar posameznikom pred odločitvijo za pridobitev statusa pogosto predstavlja precejšnjo administrativno oviro.

Preberite več

DELAVNICA: Novosti vodenja evidenc delovnega časa

Ilustracija @AsjaTrost

Asociacija in CNVOS – Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, vas 16. novembra, ob 11. uri vabita na delavnico, ki se bo osredotočala na prihajajoče spremembe na področju vodenja evidenc delovnega časa.

Z 20. novembrom 2023 namreč stopi v veljavo novela Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), ki jasneje določa, da je potrebno voditi za osebe, ki v organizaciji opravljajo delo na katerikoli pravni podlagi (torej tako za delavce kot tudi za npr. prostovoljce in študente, osebe, ki delajo na podlagi avtorske in podjemne pogodbe, a pod pogojem, da je izpolnjen kateri od elementov delovnega razmerja), različne evidence, in sicer:

Preberite več

Dialog z MK in MOL se nadaljuje

Po poletnem premoru so z delom vnovič pričeli člani in članice dialoških skupin na Ministrstvu za kulturo, natančneje dialoška skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijam, katere člani so tudi Inga Remeta, predsednica Asociacije, ter Borut Pelko in Uroš Veber, člana upravnega odbora društva.

V začetku septembra je prav tako potekala seja delovne skupine Mestne občine Ljubljana za trajni dialog z nevladnimi organizacijami na področju kulture in samozaposlenimi v kulturi.

Preberite več

Novembra v Kopru o pozitivnih vplivih kulture na zdravje

Strokovna vodja in podpredsednica društva Polona Torkar bo v četrtek, 16. novembra 2023, gostja na konferenci Usklajevanje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, katere namen je v javnosti odpreti dialog o različnih nosilcih odgovornosti za kvalitetno usklajevanje različnih sfer vašega življenja. 

Na konferenci boste imeli priložnost spoznati primere dobrih praks in iniciativ, ki omogočajo boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Te bodo predstavili raznovrstni mentorji in strokovni delavci in delavke, delujoči tako v javnem kot zasebnem sektorju, ki stremijo k ustvarjanju boljših struktur podpore za zaposlene in njihove družine, organizacijam v skrbi za svoje zaposlene ter splošne krepitve kompetence kreativnosti pri zaposlenih. 

Preberite več