Samostojni delavci in delavke v kulturi se lahko v času statusa zaposlijo za delni delovni čas. Če želijo ob tem ohraniti tudi status samostojnega delavca v kulturi, morajo urediti nekatere administrativne zadeve, ki jih obravnavamo v tem servisnem prispevku.
Preberite večProti postopnemu odmiranju umetnosti!
Sredi prejšnjega tedna so nevladne organizacije s področja kulture začele prejemati odločbe Javnega razpisa za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti, ki jih bo v letih 2018-2021 sofinancirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za kulturo. Gre za štiriletni programski razpis, ki omogoča razvoj neodvisne kulture in ki je ključen motor razvoja in zaposlovanja v nevladnem sektorju v kulturi.
A zdi se, da je ministrstvo postreglo z rezultati, ki so razburili vse, tako nove, kot stare izbrane in neizbrane organizacije. V nadaljevanju podajamo izjavo za javnost Društva Asociacija ter poudarke iz današnje novinarske konference.
Evropski proračuni za kulturo v času recesije
Nedavno objavljena analiza v tematski številki španske revije Hacienda Pública Española/Review of Public Economics o kulturni ekonomiki preučuje gibanje proračunov za kulturo v Evropi v času krize. Iz nje je razvidno, da so se države na nastop Velike recesije odzvale povsem različno in pri tem niso igrale odločilne vloge zgolj kulturnopolitične značilnosti, prej nekateri makroekonomski dejavniki.
Države lahko v grobem ločimo na pet skupin. Ciper, Češka, Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Slovenija in Španija so države, ki so se v času gospodarske krize ubadale z resnimi javnofinančnimi problemi in bile večinoma pod nadzorom t.i. trojke (skupine treh mednarodnih institucij: Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada). Za vse te države so (za razliko od večine drugih) značilni močni padci v ravni javnih proračunov za kulturo (dejanskih in strukturnih) v času gospodarske krize, posebej v njenih kasnejših letih.
Novinarska konferenca o programskem razpisu
Rezultati programskega razpisa za nevladne organizacije v kulturi so najnovejši udarec, ki ga je v tem mandatu utrpela neodvisna umetniška produkcija. Številne organizacije, ki so leta krojile ustvarjalni vrh ne le doma, temveč tudi v tujini, ministrstvo ne bo več sofinanciralo, večina ostalih je zaradi nejasne formule podeljevanja sredstev le teh prejela bistveno manj od prejšnjih let.
Posledično so ogrožena ne le delovna mesta ter ustvarjalni presežki, temveč tudi evropska partnerstva in projekti, ki jih nekatere nevladne organizacije že izvajajo.
Servis: Vodič pobiranja vstopnin za NVO
Eden od pogojev štiriletnega programskega razpisa ministrstva za kulturo, objavljenega poleti 2017 in katerega rezultati so bili objavljeni ta teden, je tudi obvezno pobiranje vstopnin v znesku najmanj enega evra. Temu ukrepu smo v Asociaciji, kjer se zavzemamo za široko dostopno kulturo, ostro nasprotovali, a ministrstvo pogoja kljub odsotnosti argumentacije, zakaj naj bi bil smiseln, ni želelo spremeniti.
Ker številne nevladne organizacije niso vajene pobiranja vstopnin, saj so neprofitne organizacije, ki kulturo razumejo kot nujni element vsake družbe in ki mora biti na voljo vsem, smo pripravili pojasnila, kako tehnično izvajati ukrep pobiranja vstopnin.