Samozaposleni v kulturi se pogosto sprašujejo, koliko točno lahko še zaslužijo, da ne presežejo cenzusa, to je zneska povprečja dohodkov za preteklo triletje, v primeru katerega so še upravičeni do pravice do plačila prispevkov za socialno varnost s strani ministrstva za kulturo.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce sistematično predstavljamo, kateri prihodki se vštevajo v cenzus in kateri ne.
Preberite več
Asociacija po različnih kanalih obvešča o najnovejšem dogajanju na področju kulturne politike, še posebej pa glede sprememb, ki vplivajo na nevladne organizacije v kulturi in samozaposlene. Zagovorništvo je sestavljeno iz različnih dejavnikov, pri čemer je komuniciranje zagotovo eden njegovih pomembnejših elementov. Obveščanje o odprtih vprašanjih, informiranje zainteresirane in strokovne javnosti o potencialnih rešitvah in o potekajočih dejavnostih je velikega pomena, da na koncu do željenih sprememb tudi dejansko pride.
Asociacija zavoljo navedenega vsako leto izvede anketo o načinih izvajanja komunikacijskih aktivnosti, ki nato služi kot podlaga za izboljševanje našega delovanja. Anketo o komuniciranju izvajamo periodično že vrsto let, kar nam omogoča tudi dolgoročnejše sledenje mnenja o kakovosti naših komunikacijskih aktivnosti, vsebin in rabe komunikacijskih orodij.
Po vpisu v razvid samozaposlenih v kulturi mora posameznica zavoljo pravilnosti in transparentnosti poslovanja v odnosu do države to izkazovati z vodenjem ustreznih evidenc poslovnih dogodkov. Namreč država samozaposlene ne obravnava kot delavce, ampak kot fizične osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja, kot delodajalce samemu sebi.
V prispevku obravnavamo redne knjigovodske obveznosti samozaposlenih v kulturi in njihovo pravilno izvajanje.
Preberite večNa ministrstvu za kulturo je v petek, 21. junija, potekalo tretje srečanje dialoške skupine, tj. delovne skupine za trajni dialog s samozaposlenimi v kulturi, katere glavna naloga je trajni dialog med Ministrstvom za kulturo in civilno družbo pri obravnavi ključnih sistemskih vprašanj, povezanih s samozaposlenih v kulturi.
Srečanje je imelo precej skopo udeležbo. Na njem ni bilo predstavnikov ministrstva za kulturo in zato srečanje tokrat ni bilo sklepčno. Kljub temu je skupina odprla kar nekaj pomembnih vprašanj in podala več vsebinskih predlogov glede izvajanja koalicijskega sporazuma aktualne vlade.
Interdisciplinarnemu projektu Univerze v Ljubljani – Poletni šoli kulturnega menedžmenta (PŠKM) se je tudi v letošnjem letu ponovno kot partner pridružilo tudi društvo Asociacija. Med 1. in 5. julijem 2019 so se zvrstila številna predavanja in dogodki na temo kreativnih industrij na področju kulture, gospodarstva ter širših družbenih dejavnosti. Splošen namen projekta je povezati umetniške akademije in »producentske« fakultete. Letošnji fokus na poglabljanje razumevanje kulturnih in kreativnih industrij (KKI) je bil izbran, ker je področje eno najbolj perspektivnih in hkrati najbolj prekarnih načinov dela. Program je bil osredotočen na podajanje možnih prijemov, pristopov in rešitev udeležencem, da bi lažje ter bolj uspešno delovali na tem področju.
Društvo Asociacija je programu PŠKM prispevala v torek 2. julija znotraj panela »Podjetniško popoldne: predstavitev 3 kulturnih podjetnikov s področja KKI« in v sredo 3. julija z organizacijo predavanja »Avtorske pravice za ustvarjalce«, ki ga je izvedla Urša Chitrakar.