Društvo Asociacija je skupaj z Zavodom Motovila, Zvezo društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, Društvom slovenskih književnih prevajalcev, Društvom slovenskih pisateljev in Skupnostjo muzejev Slovenije na Vlado RS in pristojna ministrstva naslovilo odziv na Strateška izhodišča Republike Slovenije za pripravo programov v okviru VFO EU 2028–2034.
V prihodnjih mesecih se bodo na evropski in nacionalni ravni sprejemale odločitve, ki bodo pomembno določile možnosti financiranja kulture po letu 2027. Pri tem ne gre le za prihodnost programa Ustvarjalna Evropa in njegovo umestitev v novi program AgoraEU, temveč tudi za prihodnjo kohezijsko politiko, nacionalno programiranje evropskih sredstev ter podporne mehanizme, ki slovenskim organizacijam omogočajo uspešno sodelovanje v evropskih programih.
Strateška izhodišča so prvi korak v pripravi Slovenije na novo finančno obdobje. Predvidevajo, da se pri programiranju najprej opredelijo razvojne potrebe, cilji in pričakovani rezultati, na tej podlagi pa nato ukrepi in finančne alokacije. Obenem izpostavljajo pomen uspešnejšega vključevanja slovenskih subjektov v centralizirane programe EU ter povezovanja evropskih in nacionalnih virov. V okviru novega VFO bo Slovenija pripravljala tudi enoten Načrt za nacionalna in regionalna partnerstva. Del ključnih strateških odločitev je predviden že v zadnjem četrtletju letošnjega leta, začetek programiranja po načelu partnerstva pa v prvem četrtletju 2027. Prav zato je pomembno, da se mesto kulture opredeli že v tej fazi.
Na povezanost teh vprašanj smo v zadnjem obdobju opozorili že s pozivom vladi k ohranitvi sredstev za Ustvarjalno Evropo v letu 2027, s pozivom vladi k ohranitvi razvojnih funkcij Sklada za NVO, z zagovorom prav teh funkcij pa smo nadaljevali tudi po sprejemu zakona. Tokrat se odzivamo na slovenska strateška izhodišča za celotno obdobje 2028–2034.
AgoraEU med strateške programe za Slovenijo
Dokument med sedmimi programi, ki so glede na predlagano strukturo novega VFO za Slovenijo ključni, navaja Načrt za nacionalna in regionalna partnerstva, Interreg, Evropski sklad za konkurenčnost, Obzorje Evropa, Instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+ in Globalno Evropo. AgoraEU, ki je skupaj z Erasmus+ umeščena na področje izobraževanja in demokratičnih vrednot, med njimi ni. Podpisane organizacije zato predlagamo, da Slovenija AgoraEU ustrezno umesti med strateško pomembne centralizirane programe ter se v nadaljnjih pogajanjih zavzema za ustrezno financiranje kulture in kulturnih ter ustvarjalnih sektorjev.
Pomen evropskih programov za slovenski kulturni in ustvarjalni sektor je konkreten. Samo na razpisu Evropski projekti sodelovanja 2025 je bilo podprtih 15 projektov s slovensko udeležbo, v katerih je 14 slovenskih organizacij kot vodja ali partner pridobilo 1,1 milijona evrov podpore EU ter vzpostavilo 77 mednarodnih povezav s 26 evropskimi državami.
Kultura tudi v prihodnji kohezijski politiki
Vprašanje položaja kulture v prihodnjem evropskem proračunu pa se ne konča pri AgoraEU. Načrt za nacionalna in regionalna partnerstva bo pomembno določil prihodnjo uporabo evropskih sredstev v Sloveniji. Zato predlagamo, da se kultura ter kulturni in ustvarjalni sektorji že pri opredeljevanju razvojnih potreb vključijo med relevantna razvojna področja, z jasnimi cilji, ukrepi in kazalniki. Na to napotuje tudi Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031, ki določa, da so ukrepi na področju kulture predvideni tudi v naslednjem VFO, Ministrstvo za kulturo pa naj bi si prizadevalo za oblikovanje samostojnega cilja na področju kulture v prihodnjem obdobju kohezijske politike.
Nacionalni podporni mehanizmi za sodelovanje v programih EU
Tretji del istega vprašanja je nacionalno podporno okolje. Uspešnost slovenskih organizacij na evropskih razpisih ni odvisna samo od kakovosti projektov, temveč tudi od možnosti sofinanciranja in predfinanciranja, razvojnih in administrativnih kapacitet ter dostopa do strokovne podpore. Prav zato smo ob predlaganem posegu v v Sklad za NVO opozorili tudi na njegovo vlogo pri zagotavljanju nacionalnega sofinanciranja evropskih projektov. Doslej je bilo prek tega mehanizma za sofinanciranje evropskih projektov namenjenih 16,1 milijona evrov, slovenske nevladne organizacije pa so s podprtimi projekti pridobile približno 79 milijonov evrov evropskih sredstev.
Če želi Slovenija v prihodnjem finančnem obdobju povečati uspešnost pri pridobivanju sredstev iz centraliziranih programov EU, mora biti temu cilju prilagojen tudi nacionalni sistem podpore.
Podpisane organizacije zato predlagamo, da Slovenija v nadaljnjih pripravah na VFO 2028–2034:
- program AgoraEU ustrezno umesti med strateško pomembne centralizirane programe in se zavzame za ustrezno financiranje kulture ter kulturnih in ustvarjalnih sektorjev;
- kulturo ter kulturne in ustvarjalne sektorje ustrezno vključi v opredeljevanje razvojnih potreb, ciljev, ukrepov in kazalnikov Načrta za nacionalna in regionalna partnerstva ter pri tem upošteva tudi zavezo nacionalnega programa za kulturo glede samostojnega cilja na področju kulture v prihodnjem obdobju kohezijske politike;
- zagotovi stabilen nacionalni podporni okvir za uspešno sodelovanje slovenskih subjektov v centraliziranih programih EU, vključno z ustreznimi horizontalnimi mehanizmi nacionalnega sofinanciranja in
- zagotovi pravočasno in strukturirano vključevanje kulturnega in ustvarjalnega sektorja v nadaljnje programiranje VFO 2028–2034.
Programiranje novega finančnega obdobja se začenja že zdaj. Zato je pomembno, da se mesto kulture opredeli v fazi, ko se določajo razvojne potrebe in cilji, ne šele takrat, ko bodo osnovne usmeritve in finančne alokacije že postavljene.
POVEZAVA: Celoten odziv podpisanih organizacij