Asociacija poizveduje: odgovori kandidatov in list v boju za Maribor

Odgovor prejet 28. september 2026. Podpisnik: SD Maribor. Odgovor velja za listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: SD Maribor smo v postopku odločanja o županskem kandidatu oziroma kandidatki. Do zaključka notranjih postopkov se do imen ne opredeljujemo. Odločitev bomo javno predstavili po zaključku uradnega postopka.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Kulturo razumemo kot javno dobro, prostor svobodnega ustvarjanja in pomemben razvojni potencial Maribora. Mesto z močno mrežo javnih zavodov, nevladnih organizacij, festivalov, ljubiteljske kulture in samostojnih ustvarjalcev potrebuje stabilno in dolgoročno kulturno politiko.

V mandatu 2026–2030 bomo poudarili tri cilje: stabilno in razvojno financiranje z dostojnim plačilom dela; boljšo kulturno infrastrukturo in dostop do prostorov za ustvarjanje; ter večjo dostopnost kulture v vseh delih občine in za različne skupine prebivalcev.

Kulturno politiko bomo oblikovali v rednem dialogu z ustvarjalci in institucijami, njene cilje in rezultate pa javno spremljali.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Zagovarjali bomo financiranje, ki omogoča kakovostno delo in razvoj. Najmanj bomo ohranjali realno vrednost sredstev za kulturo ter razvojno krepili podporo programom in projektom nevladnih organizacij ter samostojnih ustvarjalcev, skladno s proračunskimi možnostmi in cilji mandata.

Ohranili in nadgradili bomo večletno programsko financiranje ter razvili podporo manjšim in novim organizacijam pri prehodu v stabilnejše profesionalno delovanje. Pri razpisih bomo priznavali stroške dela in upoštevali veljavne standarde minimalnega plačila, kjer se uporabljajo.

Prizadevali si bomo za pravočasnejše razpise in odločitve, jasnejša merila, manj administrativnih ovir ter pravočasno sklepanje pogodb in izplačila. V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnim sektorjem pregledali razpisni sistem in pripravili izboljšave.

Konkretnega odstotka povečanja sredstev pred volitvami ne bomo določali brez analize proračunskih možnosti in potreb sektorja. Finančne cilje bomo določili na podlagi dejanskih podatkov.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Maribor potrebuje kakovostne osrednje kulturne institucije in dostopne prostore za vsakodnevno ustvarjanje. V prvem letu mandata bomo pregledali primerne občinske nepremičnine ter pripravili pregleden sistem njihove uporabe pod dostopnimi pogoji.

Pri večjih investicijah bomo zahtevali jasen program, realen finančni načrt ter zagotovljene stroške upravljanja in vzdrževanja. Več pozornosti bomo namenili tudi pogojem za neodvisne ustvarjalce in manjše organizacije.

Investicije bomo financirali s kombinacijo občinskih, državnih in evropskih virov ter dali prednost rešitvam, ki odpravljajo prostorske primanjkljaje in omogočajo dolgoročno uporabo kulturnemu sektorju.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura je sestavni del razvoja Maribora, vendar je ne smemo obravnavati zgolj kot turistični ali gospodarski produkt. Njena temeljna vrednost je v ustvarjalnosti, skupnosti in kakovosti življenja prebivalcev.

Kulturno politiko bomo povezovali z izobraževanjem, mladino, socialo, zdravjem, urbanizmom, turizmom, gospodarstvom, znanostjo in trajnostnim razvojem. Posebej bomo spodbujali kulturno-umetnostno vzgojo ter programe za različne generacije in ranljive skupine.

Pomemben cilj bo geografska decentralizacija kulturne ponudbe. V sodelovanju z mestnimi četrtmi, krajevnimi skupnostmi, knjižnicami, šolami, društvi in kulturnimi organizacijami bomo razvijali programe tudi zunaj mestnega središča. Spodbujali bomo tudi regionalno sodelovanje, skupne projekte in prijave na državne ter evropske razpise.

Pri dostopnosti bomo upoštevali fizične, socialne, ekonomske in komunikacijske ovire ter spodbujali ukrepe za čim širšo udeležbo prebivalcev.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Kulturna politika mora temeljiti na strokovnosti, transparentnosti, dialogu in dolgoročnem načrtovanju. Zato bomo okrepili reden strukturiran dialog med občino, javnimi zavodi, NVO, samostojnimi ustvarjalci, ljubiteljsko kulturo in drugimi akterji.

Kulturne akterje bomo v pripravo naslednjega lokalnega programa za kulturo vključili že pri določanju ciljev in ukrepov. Razpisi morajo temeljiti na vnaprej znanih merilih, strokovnem ocenjevanju in jasnih obrazložitvah odločitev.

Za ključne cilje bomo določili merljive kazalnike in najmanj enkrat letno javno poročali o izvajanju programa, doseženih ciljih in porabi sredstev.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Maribor mora ohraniti stabilnost uveljavljenih kulturnih programov, hkrati pa odpreti možnosti novim ustvarjalcem in organizacijam. Zato bomo ob obstoječem projektnem in večletnem financiranju podprli razvoj posebnega mehanizma oziroma razpisne linije za nove in manjše profesionalne akterje.

Podpora mora poleg izvedbe projektov omogočati tudi stroške dela, razvoj ekip in druge pogoje za profesionalizacijo. Pregledali bomo tudi razmerje med številom podprtih projektov in višino financiranja, da sredstva ne bodo pretirano razdrobljena.

V prvem letu mandata bomo skupaj s kulturnimi organizacijami evalvirali razpisni sistem in pripravili jasnejše razvojne poti od projektnega financiranja do stabilnejših oblik podpore, ob ohranitvi strokovnih meril in transparentnosti.

Kulturo bomo povezovali z razvojem mesta, izobraževanjem, turizmom in gospodarstvom ob jasnem spoštovanju umetniške avtonomije. Ekonomski ali turistični učinek ne sme biti edino merilo vrednosti kulturnega programa.

Odgovor prejet 28. september 2026. Podpisnik: Levica. Odgovor velja za listo.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Levica se v Mariboru z nekaterimi drugimi strankami dogovarja o skupnem županskem kandidatu. Dogovori še potekajo, zato imena kandidata za zdaj ne moremo sporočiti. Ko bo dogovor dosežen, bomo odločitev javno predstavili. 

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Mestna občina Maribor ima kot drugo največje mesto in regijsko središče pomembno vlogo na področju kulture. Vlaganje v umetnost in kulturo je zato pomemben del našega programa razvoja mesta.

V Mariboru delujeta SNG Maribor in Pokrajinski arhiv Maribor. Občina je ustanoviteljica več javnih zavodov na področju kulture, vendar ni njihova edina financerka. Država večinsko financira Muzej narodne osvoboditve Maribor, Pokrajinski muzej Maribor in Umetnostno galerijo Maribor, občina pa Narodni dom Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Mariborsko knjižnico in druge. V mestu delujeta kulturni četrti Minoriti in Židovska z več galerijami. Nastaja tudi Center Rotovž, za gradnjo katerega je večino sredstev prispevala država. V njem bodo delovali Mariborska knjižnica, Umetnostna galerija Maribor in novi mestni kino, ki ga Maribor nima.

Naše tri prednostne naloge so:

• vzpostavitev in uspešno delovanje Centra Rotovž;
• spodbujanje sodelovanja javnih zavodov z nevladnim sektorjem;
• redno vzdrževanje kulturne infrastrukture.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Sredstva za kulturo predstavljajo med 5 in 6 % vseh izdatkov v proračunu MOM. Od tega jih je največ namenjenih delovanju javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MOM. 

Za zagotavljanje delovanja nevladnega sektorja na področju kulture ima MOM dva razpisa - prvega, programskega, triletnega, s katerim se je nekoliko približala potrebi po predvidljivem financiranju. Drugi razpis je projektni, enoletni, nanj se lahko prijavijo posamezniki in organizacije, ki se niso na programski razpis. Da bi se pogoji dela nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi izboljšali, bi morala MOM dvigniti sredstva za programske in projektne razpise. Za boljše pogoje dela pa ni dovolj le več denarja. Zato bomo pregledali občinske prostore in primerne ponudili nevladnim organizacijam ter samostojnim delavcem v kulturi pod dostopnimi pogoji.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Rotovž bo po dolgih letih prizadevanj postal osrednji prostor za kulturo v središču Maribora. Mariborska knjižnica bo dobila sodobne prostore, Umetnostna galerija Maribor nove galerijske prostore za sodobno umetnost, mesto pa art kino, ki ga ljubitelji filma že dolgo pogrešajo. Center mora biti odprt tudi za projekte nevladnih organizacij in samostojnih delavcev v kulturi.

Rotovž pa ne bo rešil prostorskih potreb vseh ustvarjalcev. Zato bomo pregledali prazne in premalo uporabljene občinske prostore ter ugotovili, katere je mogoče urediti za produkcijo, vaje, ateljeje, pisarne, skladiščenje in prireditve. Posebno pozornost bomo namenili plesni dejavnosti, ki ji ustreznih prostorov primanjkuje. Primerne prostore bomo organizacijam in ustvarjalcem ponudili brezplačno ali za simbolično najemnino.

Prostore bomo iskali tudi v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih zunaj središča, da bodo ustvarjalci s svojim delom bogatili življenje po vsem mestu. Ureditev manjših prostorov bomo financirali iz občinskega proračuna, za večje prenove pa iskali državno in evropsko sofinanciranje.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kultura ima ključno vlogo pri razvoju občine. Maribor je močno regijsko kulturno središče in to prednost mora bolje izkoristiti. Njegova kulturna ponudba je lahko zanimiva za prebivalce vsega Podravja in Prekmurja ter za obiskovalce iz Avstrije. Zato bomo spodbujali povezovanje kulturnih organizacij v širši regiji in čez mejo.

Kulturo bomo povezovali s prometno, okoljsko in turistično politiko. Javni potniški promet je treba razvijati tako, da bodo lahko prebivalci Maribora in okoliških krajev na kulturne prireditve prihajali in se z njih vračali brez avtomobila. To bi izboljšalo dostopnost kulture in hkrati prispevalo k varovanju okolja. Pri promociji mesta in njegove turistične ponudbe bomo zagotovili prostor tudi za programe nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev.

 Kakovostna kulturna ponudba mora biti dostopna po vsej občini. Spodbujali bomo prireditve in druge kulturne dejavnosti tudi zunaj mestnega središča, v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Tako bomo kulturo približali ljudem, ki težje pridejo v center. Skrbeli bomo tudi za cenovno in fizično dostopnost kulturnih vsebin različnim skupinam prebivalcev.

Da bodo ustvarjalci lahko delovali po vsem mestu, jim bomo izboljšali dostop do ustreznih produkcijskih, vadbenih, ateljejskih, skladiščnih, pisarniških in prireditvenih prostorov.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Nadaljevali in okrepili bomo delo fokusnih skupin ter vzpostavili reden dialog z javnimi zavodi, poklicnimi nevladnimi organizacijami, samostojnimi delavci v kulturi, ljubiteljsko kulturo in drugimi akterji. Z njimi se bomo srečevali skozi vse leto, ne le ob pripravi proračuna. Vključeni bodo v oblikovanje kulturne politike, spremljanje njenega izvajanja in vrednotenje rezultatov.

Njihove predloge bomo obravnavali pri pripravi programov in proračuna. Javno bomo pojasnili, katere smo upoštevali in zakaj drugih ni bilo mogoče uresničiti. Tako bodo sodelujoči vedeli, kaj se je zgodilo z njihovimi predlogi, in bodo lahko opozarjali na težave pri izvajanju.

Za dolgoročno načrtovanje bomo določili jasne cilje, prednostne naloge in načine financiranja kulture ter redno preverjali doseženo. Kulturne razpise bomo izvajali po vnaprej objavljenih merilih in v predvidljivih rokih. Odločitve morajo temeljiti na strokovni presoji in odprtem pogovoru z ljudmi, ki soustvarjajo kulturno življenje Maribora.

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Okrepili bomo sodelovanje v fokusnih skupinah in na osnovi njihovih predlogov bomo oblikovali konkretne kulturne politike v mestu. Prizadevali si bomo, da bi se delež sredstev za kulturo v proračunu povečeval, ali da bi sredstva, namenjena za kulturo vsaj ohranjala svojo vrednost. Okrepili bomo razvojno, stabilno in predvidljivo financiranje poklicnih NVO v kulturi ter  ohranilivečletno programsko financiranj.

Manjšim organizacijam mora projektni razpis omogočiti, da razvijejo svoj program, pridobijo izkušnje in ob izpolnjevanju jasnih meril preidejo na večletno financiranje. Razpisna sredstva bomo povečali in omogočili, da se z njimi krijejo tudi stroški dela in delovanja organizacij, ne le izvedba posameznih dogodkov.

V javne investicije, ki jih izvaja Mestna občina Maribor, bomo sistemsko vključili tudi delež za kulturo in umetnost. Tako bodo nova javna infrastruktura in prostori hkrati priložnost za delo umetnikov in za dostop prebivalcev do umetnosti.

Odgovor prejet 28. septembra 2026. Podpisnik: Matej Vodopivec. Odgovor velja za kandidata.

1. Kandidatura in podpora strank ali list

Odgovor: Sem Matej Vodopivec, kandidiram na Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Podprli sta me stranki Pirati ter Prerod.

2. Vaš program za kulturo

Odgovor: Ena izmed točk, zakaj sem se odločil za kandidaturo, je ravno vloga kulture, ljubiteljske kulture in društev v povezovanju družbe. Sem predsednik mestne četrti Studenci; ravno tu smo videli, kaj pomeni kultura, sploh ljubiteljska kultura. Med prioritete – govorim iz prakse – je potrebno kot prvo nujno zagotoviti prostore; mi smo jih, kolikor smo lahko, če ne, pa smo poskušali najti možnosti drugje, tudi zunaj. Naslednja je podpora – tudi finančna – projektom, ki so namenjeni prebivalcem. Potem je še povezovanje in koordinacija med vsemi deležniki, seveda tu tudi ne smemo pozabiti verskih skupnosti. Studenci smo vzor za vse prej navedeno, seveda v okviru sredstev, ki jih imamo kot mestna četrt.

3. Financiranje in pogoji za poklicno delo

Odgovor: Bojim se, glede signalov vlade ter preko predstavnikov društev in nevladnih organizacij, da bo denarja še krepko manj. Tu lahko občine z pravičnim pristopom odigrajo svojo vlogo; kje so odprta okna – ravno v projektih. Te pa je potrebno tudi financirati. Z muko smo vodili rolete vključevanja mladih, skupnostne shrambe, urbanega taborjenja, vključevanja verskih skupnosti, kolonij (slikarskih, kiparskih) ... organizacije dogodkov, opismevanja, podpore pri demenci, pogovornih skupin ... Tu smo lahko dali prostore, zunanje površine ter nekaj sredstev, a lahko povem, da jih je premalo. Določen procent denarja občine mora biti rezerviran za te dejavnosti, to je edino, kar lahko da družbi, da zaživi in se poveže; potrebna je tudi koordinacija na razpisih ter komunikacija in vzpodbujanje donatorjev.

Primer: želeli smo zagnati projekte kot podporo dolgotrajni oskrbi, tudi Dom pod Gorco je pristopil, nekateri se odločijo za izplačilo pomoči ... Tu bi lahko mestne četrti ter krajevne skupnosti odigrale vlogo hkrati z lokalnim naporom izvajalcev, recimo košnja, čiščenje (rešimo se izkoriščanja in prevar) ter usmerjanjem ljudi na prave naslove. Ni bilo zelene luči, potrebno bi bilo delovno mesto, ki bi pokrivalo tri četrti.

Ravno zaradi teh primerov bi bilo potrebno del sredstev rezervirati ter poskrbeti za koordiniranje.

4. Kulturna infrastruktura in prostori

Odgovor: Kot predsednik MC še enkrat zapišem: prostori so problem!

V štirih letih se je na nas obrnilo toliko deležnikov, da imamo vse prostore (pa niso najbolj primerni) zasedene, od Kraljev ulice do pomoči pri demenci.

Po mestnih četrtih smiselno bi bilo, da bi kdaj sodelovali tudi dve skupaj – je potrebno zagotoviti prostore za delovanje, ki jih ni!!!! Pozitiven primer: KS Kamnica. Kako to zagotoviti?

Za začetek je že zadosti, da se obljubljeno izpolni; na tak center na primer Studenci, ki so najhitreje rastoči del mesta ,čakajo že 25 let, od projektnih nalog, položitve temeljnega kamna pod županom Kanglerjem, izdelave načrta ... No še vedno nismo pri ničemer – kraj, kjer je temeljni kamen, je zdajšnji župan prodal zasebnemu investitorju in smo na trati.

5. Kultura kot del razvoja občine in dostopnost

Odgovor: Kaj naj vam podam kot spet, da sem se ravno zaradi tega odločil kandidirati.

Torej projekt Kralji ulice, DCA, društva, športna društva, lutkarska ... je na lokalni ravni celotno poletje skrbel za mlajše, sploh ogromno otrok iz stanovanj državnega sklada, da niso ostali na cesti in na dvoriščih, ker so bile šole med počitnicami zaprte, tako pa je bilo poskrbljeno vsak dan za telovadbo, slikanje, ustvarjanje igre, otroci so tudi tako spoznavali mesto, v katerega so se preselili; odziv je bil enkraten   – ni lepšega, ko otroci tujega porekla odigrajo lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja.

Kot primer, kaj smo morali narediti kot mesto, mestna četrt; poiskati prostore, zunanje prostore, določena sredstva za nabavo materiala, kolonije, lutk... in zadeva je stekla.

Stvari so bolj enostavne, kot si mislimo, sploh če izbrišemo iz glave to zdivjano levo in desno mišljenje, ki trenutno paradira okoli.

6. Kulturno upravljanje in sodelovanje

Odgovor: Pa spet ponavljam: to je tisto, kar me je nagovorilo, da kandidiram, to Lista za pravičen razvoj MČ in KS zagovarja že 20 let, tokrat pa sem imel priložnost dati to v praksi   – rezultat je družba, ki deluje, tako mesto in županov kabinet kot MČ morajo zagotoviti prostore in sredstva. Ravno društva, nevladne organizacije, verske skupnosti so tisto, kar ljudem tudi lokalno daje možnost sodelovanja in izražanja, ravno vse to dela družbo živo.

Vidim tudi, da vsi ostali kandidati sedaj naenkrat dajejo vsemu temu prioriteto, tudi četrtni krajevni skupnosti. Sem vesel, da imajo vsi zaenkrat podoben program, lahko vam zagotovim, da deluje; sem probal v štirih letih in ključ so bile nevladne organizacije, društva, verske skupnosti.

Vesel sem, da drugi kandidati sedaj to izpostavljajo kot prvo točko programa, saj deluje. Upam, da bodo obljubo držali.

Vem tudi, da je marsikdaj problem denar, ki ga je toliko, kot ga je. Maribor je zelo zadolžen,bo pa potrebno določena sredstva rezervirati ravno za delovanje, sploh če bo država odpovedala financiranje, bo grozljivo.

Družba nam bo razpadla pred očmi

Žal, vem, boste rekli, pesimist.

Prav ko sem prevzel Studence, je bilo vse skregano, prazni prostori, prazna občinska zemlja, nič od nič, samo sejnine so vlekli pa koledarje tiskali.

Danes po štirih letih je to vzoren del Maribora, kar priznavajo prebivalci, novinarji, tudi ljubljanski podžupan z delegacijo je prišel na pogovor in ogled; navsezadnje sta me zaradi tega podprli stranki Pirati in Prerod, kjer se preko predsednika stranke lahko tudi trenutno informira o razpisih in kaj vse Maribor zamuja; razpisi EU niso samo za "kolesarske steze".

7. Maribor: razpisi in razvoj profesionalne kulturne produkcije

Odgovor: Ni odgovora. Namesto tega:

Za zaključek: kaže, da bo Maribor šel v novo smer – končno vsi kandidati izpostavljajo, da je pomemben prebivalec, da so mestne četrti tiste, ki najprej zaznajo, kaj ni v redu, katero cesto je treba popravit, če ni poskrbljeno za mlade, stare ... Končno kandidati to izpostavljajo, torej vseeno, kdo zmaga, LPR to zagovarja že 20 let, to sem izvajal sedaj v praksi štiri leta; niso to prazne obljube, ampak vam povem, da to deluje. In ključna so društva, organizacije, verske skupnosti ter pošteno in pravično sodelovanje z vsemi.

Odgovor prejet 29. septembra 2026. Podpisnik: Igor Jurišič. Odgovor velja za kandidata.

Igor Jurišič je na poziv k izpolnjevanju vprašalnika odgovoril, da ga trenutno ni v Sloveniji, ne bi pa rad odgovarjal pavšalno.