Pred vami je analiza stanja kulture in umetnosti v Mestni občini Celje (MOC). V naslednjih dveh mesecih bomo na spletni strani Asociacije objavili analize za šest izbranih slovenskih mestnih občin skupaj s preglednimi članki, ki bodo vsebovali intervjuje z relevantnimi deležniki v občini. V nadaljevanju podajamo kratek pregled stanja neodvisne kulture in umetnosti v MOC, pri čemer poseben poudarek namenjamo financiranju nevladnih organizacij s področja kulture in samostojnih delavk in delavcev v kulturi.
Kar 24 let, med leti 1998 in 2022, je bil župan Celja Bojan Šrot. Mestni svet je 1. julija 2014 potrdil Program za kulturo Mestne občine Celje za obdobje 2014 – 2020. Ta je nasledil prvi občinski program za kulturo, ki je bil sprejet za obdobje 2007 – 2013. Programa sta poudarjala predvsem financiranje javnih zavodov, ki jih je v Celju glede na število prebivalcev nadpovprečno veliko. Leta 2022 je župan postal neodvisni kandidat Matija Kovač, sicer eden od soustanoviteljev zavoda Hiša kultura Celje. V okviru mestnega sveta tematike, povezane s kulturo in umetnostjo, obravnava Odbor za družbene dejavnosti. Za javne zavode s področja kulture v MOC je značilno izrazito državno sofinanciranje dejavnosti preko Ministrstva za kulturo. Državno financiranje v nekaterih zavodih (Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje in Slovensko ljudsko gledališče Celje) presega 70% vsega financiranja. Javni zavodi s področja kulture so v Celju glede na število prebivalcev občine relativno številčni, obenem pa slabo medsebojno povezani. Mestna občina Celje je ustanoviteljica naslednjih javnih kulturnih institucij: Zavod za kulturne prireditve in turizem CELEIA Celje, Pokrajinski muzej Celje, Muzej novejše zgodovine Celje, Slovensko ljudsko gledališče Celje in Osrednja knjižnica Celje. Vlada Roberta Goloba je novembra 2025 skupaj z obččinama Celje in Nova Gorica ustanovila javni zavod za sodobni ples. Zavod naj bi ztagotovil stabilnoi delovanje sodobnega plesa v Sloveniji. Nova ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je v intervjuju za časnik Delo 27.6.2026 povedala, da sredstev za delovanje zavoda predhodna vlada ni predvidela in da teh sredstev enostavno ni.
Za javne zavode s področja kulture v Celju je značilno relativno slabo medsebojno sodelovanje in šibko črpanje evropskih sredstev. Pregled proračunskih dokumentov za zadnjih pet let razkriva, da je delež sredstev, ki se namenjajo za kulturo, glede na celoten proračun relativno nizek in praktično vedno pod 5%. Pri tem je treba razumeti, da se s postavke Umetniški programi financira Zavod CELEIA, ki v resnici deluje zlasti kot lokalna turistična organizacija. Po ocenah same občine tako realni odhodki za kulturo znašajo med 3,7% do 3,9% celotnega proračuna.
Mestni svet je 21. 2. 2024 potrdil in sprejel Strategijo razvoja kulture v MOC 2024 2027 z usmeritvami do leta 2031 (v nadaljnjem besedilu: strategija), v kateri med drugim prepoznava izrazito nesorazmerje med financiranjem javnih zavodov s področja kulture in financiranjem nevladnih organizacij preko javnih razpisov. Tako je bilo za financiranje razpisov, vključno z dejavnostmi izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki izpolnjuje poslanstvo na področju ljubiteljske kulture, v letu 2022 namenjenih le 5,36% celotnih občinskih odhodkov za kulturo. V strategiji navajajo, da je odstotek prenizek in da bi bilo treba razpisna sredstva povečati, obenem pa spremeniti tudi način izvajanja razpisov, kar je tudi želja samih nevladnih organizacij.
Ob pisanju strategije so pripravljalci ugotovli, da so zasebne kulturne organizacije v MOC razpršene, številne in ekonomsko šibke. Strategija ugotavlja, da velika večina organizacij na podlagi razpisov na področju kulture prejme sredstva v višini od 1.000,00 do 2.000,00 evrov letno. S tako omejenimi sredstvi je kulturna produkcija praktično nemogoča. Tovrstno financiranje je tudi neučinkovito, saj organizacije same nosijo fiksne stroške, povezane z njihovim obstojem in poslovanjem.
Za obdobje 2024 – 2027 si je MOC zadala šest temeljnih strateških ciljev, s katerimi naj bi uresničevala svojo vizijo in poslanstvo na področju kulture. Ti cilji so:
– Razvojno naravnan sistem financiranja kulture
– Učinkovit, povezan, prilagodljiv in inovativen kulturni ekosistem
– Dostopna kulturna infrastruktura po meri uporabnikov
– Dostopna kultura za vse
– Kultura kot generator dodane vrednosti
– Kultura kot osrednja vrednota mesta
Mestna občina Celje javna sredstva za financiranje kulture zagotavlja s proračunske postavke 1803 – Programi v kulturi. Znotraj te postavke so zajeta sredstva za knjižničarstvo in založništvo, umetniške programe, ljubiteljsko kulturo in druge programe v kulturi. V strategiji so si zadali, da bodo v obdobju 2024–2027 povečevali celotne izdatke za kulturo v okviru občinskega proračuna glede na izhodiščno leto 2023 za najmanj 2 % letno, kar naj bi izgledalo takole:
(VIR: Strategija razvoja kulture v MOC 2024 – 2027 z usmeritvami do leta 2031, str. 22)
Težava z zastavljenim ciljem je, da v resnici ne predvideva zvišanja deleža sredstev za kulturo znotraj celotnega proračuna. Kot je razvidno iz spodnje tabele, je MOC zastavljene cilje sicer dosegla, obenem pa se delež sredstev za kulturo v zadnjih letih v resnici znižuje:
(VIR: Lastni izračuni na podlagi podatkov MOC)
Kot operativni cilj so si v MOC zastavili tudi povečanje deleža sredstev za financiranje preko kulturnih razpisov in pozivov občine. Ugotovili so, da je bilo za izvedbo javnega razpisa na področju kulture s strani Mestne občine Celje leta 2023 zagotovljenih 196.500 evrov sredstev. Isti znesek je občina za razpise namenila v dveh predhodnih letih, 2022 in 2021. Na občini so ugotavljali, da je delež sredstev za izvedbo razpisov na področju kulture v celotnih sredstvih za kulturo leta 2023 znašal zgolj 5,3%. Kot cilj so si zato zastavili dvig deleža sredstev za financiranje razpisov na področju kulture na 8 % celotnih sredstev, namenjenih za kulturo do leta 2027, in na 10 % do leta 2031. Mestna občina Celje naj bi ta operativni cilj uresničevala s postopnimi medletnimi dvigi obsega financiranja razpisov na področju kulture, torej na način, da bodo sredstva za razpise v letu 2025 obsegala 6 %, v letu 2026 7 % in v letu 2027 ciljnih 8 % celotnih sredstev zakulturo.
Namen občine je opolnomočenje nevladnih organizacij s področja kulture, kot so društva, zasebni zavodi in druge zasebne ustanove, ki delujejo na področju kulture, s ciljem postopne profesionalizacije dejavnosti teh NVO, povečanja možnosti za mednarodno sodelovanje in učinkovitejše programsko delovanje. Zastavljene cilje je občina aktivno zgrešila, kar prikazujemo v spodnji tabeli.
Sredstva za javne razpise za kulturo najdemo pod proračunsko postavko »Umetniški programi,« preko katere so sofinancirani tudi javni zavodi s področja kulture. Razpisna sredstva predstavljajo tekoči transferi nepridobitnim organizacijam in drugi transferji posameznikom, med leti 2023 in 2026 pa so se gibala kot prikazuje spodnja tabela.
Gibanje sredstev javnih razpisov za kulturo in njihov delež v proračunu Mestne občine Celje v obdobju 2023–2026:
| Leto | 2023 | 2024 | 2025 | 2026 |
| Javni razpisi kultura | € 193.037,47 | € 220.501,46 | € 173.009,22 | € 198.000,00 |
| Trend (rast – leto glede na preteklo leto v odstotku) | +14,23% | -21,54% | +14,44% | |
| Delež celotnega proračuna MOC | 0,27% | 0,28% | 0,21% | 0,17% |
| Delež vseh sredstev za kulturo | 5,36% | 5,83% | 4,38% | 3,85% |
(VIR: Lastni izračuni na podlagi podatkov MOC)
Kot vidimo, delež sredstev za razpise v deležu celotnega proračuna za kulturo realno pada, kar pomeni, da je MOC zgrešila zastavljeni cilj.
Mestna občina Celje je zgodovinsko že izvajala javne razpise za izbiro kulturnih projektov, in sicer za različne vsebinske sklope, kot so društvene kulturne dejavnosti, založniške dejavnosti, plesne dejavnosti, vizualne in druge umetniške dejavnosti, kritje splošnih stroškov delovanja kulturnih zvez in organizacij ter dejavnosti pevskih zborov in pevskih društev. Javni razpis občina praviloma objavi enkrat letno, pri čemer je obdobje upravičenosti do 31.12. tekočega leta. Občina je ocenila, da enoletni razpisi niso primerni za razvoj sektorja, in se v strategiji zavezala k izvedbi dvoletnega razpisa v letu 2024 in triletnega programskega razpisa v letu 2025. S triletnim razpisom se je občina namenila pospešiti profesionalizacijo NVO v kulturi, omogočiti dostop do prostorov, tehničnih kapacitet, opreme, predvsem pa dolgoročnega načrtovanja. Namen je bil tudi zagotoviti potreben delež sredstev za prijave na evropske in druge mednarodne razpise. Spodnja tabela prikazuje načrtovanje porabe razpisnih sredstev glede na vrsto razpisa.
(VIR: Strategija razvoja kulture v MOC 2024 – 2027 z usmeritvami do leta 2031, str. 24)
Evidentna zamejitev je sama delitev sredstev med različne vrste razpisov, saj bi bilo smiselno in razumno pričakovati povečanje vsote vseh sredstev, namenjenih razpisom.
Leta 2024 je MOC objavil Javni razpis za izbor kulturnih projektov, ki jih v obdobju 2024-2025 sofinancira Mestna občina Celje. Občina je za razpis namenila 91.196 evrov, od tega 40.086 evrov za leto 2024 in 51.110 evrov za leto 2025. Razpis je sofinanciral projekte s področij uprizoritvenih umetnosti, plesa, glasbe, vizualnih umetnosti ter literarnih programov in založništva, kulturno-umetnostne vzgoje in aktivnosti mrež kulturnih organizacij. Razpis je bil namenjen NVO s področja kulture in samostojnim delavcem in delavkam s področja kulture, ki delujejo na območju občine.
Leta 2025 je občina izvedla Javni razpis za izbor kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju Mestne občine Celje, ki jih bo v letu 2025 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti iz sredstev Mestne občine Celje. Za razpis so namenili 50.000 evrov prejemnikov sredstev je bilo 36, prejeli pa so med 2.800 evrov in 800 evri.
V letu 2026 je MOC objavila triletni Javni razpis za izbor kulturnih programov, ki jih bo v obdobju 2026-2028 sofinancirala Mestna občina Celje. Predvidena višina sredstev je 120.000 evrov. Razpisna sredstva so se podeljevala za pet področij, in sicer glasbene umetnosti, uprizoritvene umetnosti, vizualne umetnosti, knjiga ter interdisciplinarni programi. Upravičeni stroški razpisa, kamor sodijo stroški dela zaposlenih, programski materialni stroški, funkcionalni stroški prijavitelja ter del stroškov opreme in investicij, znašajo do največ 80 % ocenjenih prihodkov finančnega poslovanja v letu sofinanciranja oziroma največ 9.000 EUR. Med pogoji za prijavo najdemo pogoj, da ima prijavitelj zagotovljene prostore in opremo za izvajanje programa.
Leta 2026 je bil prav tako objavljen enoletni javni razpis za izbiro kulturnih projektov, za katerega so namenili 70.000 evrov. Razpis sofinancira področja glasbenih, uprizoritvenih in vizualnih umetnosti, knjige, filma in avdiovizualnega ustvarjanja ter kulturno-umetnostne vzgoje, razdeljen pa je na dva sklopa. V sklopu 1 zaprošena višina sredstev ne sme presegati 2000 evrov in lahko predstavlja največ 80% ocenjenih prihodkov projekta. Za prvi sklop je namenjenih 25.000 evrov. Sklop 2 pa se nanaša na projekte, pri katerih zaprošena višina sredstev znaša med 2001 in 4000 evri. Za sklop 2 je namenjenih 45.000 evrov.
Prav tako letos (2026), je občina objavila tudi Javni razpis za izbor kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju Mestne občine Celje, ki jih bo v letu 2026 sofinanciral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti iz sredstev Mestne občine Celje, kjer je bilo razdeljenih 42.000 evrov.
V strategiji je sama MOC prepoznala relativno veliko število prijavljenih organizacij z relativno nizko ekonomsko in posledično programsko sposobnostjo. Prav zaradi velikega števila upravičencev je bilo v preteklosti sofinanciranje posameznega prijavitelja relativno nizko. Ocena občine, ki je povsem na mestu, je, da se kulturne organizacije zato težko lotijo ambicioznejših kulturnih projektov, saj za njihovo izvedbo preprosto ne zberejo dovolj sredstev, poleg tega pa tak način dodeljevanja sredstev povsem onemogoča vsakršno profesionalizacijo nevladnih kulturnih dejavnosti. V strategijo so zato zapisali:
»Z namenom doseganja dejanskega povezovanja kulturnih organizacij, ki kandidirajo na razpisih, bo MOC v razpisni dokumentaciji vnaprej določila največje možno število prejemnikov sredstev v posameznem vsebinskem sklopu.«
Ugotavljamo, da je število prejemnikov res zamejeno, a problematika prenizkega sofinanciranja ostaja. Omejitev števila prejemnikov je tako morda nujen, nikakor pa ni zadosten pogoj, da bi se zadovoljivo naslovilo težavo, ki jo občina prepoznava v strategiji.
Občina se je v strategiji prav tako zavezala, da bo vkriterije za ocenjevanje kulturnih projektov vključila kriterij programskega sodelovanja z drugimi kulturnimi organizacijami. V strategiji občina ugotavlja, da obstaja precejšen razkorak med javnimi zavodi in manjšimi nevladnimi akterji na področju kulture. Zato so se zavezali k iskanju in zapolnjevanju vrzeli med obema tipoma akterjev. Občina zato dvakrat letno organizira brezplačno izobraževanje o pridobivanju novih virov financiranja, prijavah in vodenju evropskih in mednarodnih projektov oziroma o vključevanju v nacionalne in mednarodne projektne konzorcije. Vzpostavili so projektno pisarno, namenjeno spodbujanju kulturnih in kreativnih industrij. Občina se je zavezala tudi, da bo sistem financiranja kulture po letu 2027 strukturiran na način, ki bo stimulativen in bo omogočal profesionalizacijo nevladnih kulturnih organizacij, spodbujal medinstitucionalno in medsektorsko sodelovanje, omogočal zdravo mero tekmovalnosti med kulturnimi organizacijami in se dinamično odzival na aktivnosti in uspešnost kulturnih organizacij.
Pod črto lahko sklenemo, da je Mestna občina Celje vsaj prepoznala ključne težave neodvisne scene, pri čemer pa je v strateškem dokumentu žal premalo ambiciozno zastavila ukrepe, ki bi imeli konkretne učinke na sektor neodvisne kulture in umetnosti.