Evropa še nikoli ni bila bližje opredelitvi evropskega statusa umetnika. Odbor za kulturo in izobraževanje (CULT) ter Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL) Evropskega parlamenta sta namreč 24. oktobra s 43 glasovi za, petimi glasovi proti in tremi vzdržanimi glasovi sprejela skupni osnutek zakonodajne pobude, ki sta ga pripravila poslanca Domènec Ruiz Devesa (S&D, Španija) in Antonius Manders (EPP, Nizozemska). Parlament tako prvič v zgodovini poziva Evropsko komisijo, naj oblikuje pravni okvir EU za izboljšanje socialnih in poklicnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih s kombinacijo zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov, kar v Društvu Asociacija, predvsem v luči pogosto slabih pogojev dela v sektorju, pozdravljamo.
Sočasno je za kulturo in ustvarjalnost osrednjega pomena vest, da je skozi vrsto aktivnosti in odzivom akterjem uspelo doseči, da program Ustvarjalna Evropa v okviru dogovorjenega proračuna EU za leto 2024 ne bo deležen napovedanih rezov, temveč bo edini evropski program, namenjen nadnacionalnemu kulturnemu sodelovanju, doživel celo majhno povečanje, s čimer bodo razpoložljiva sredstva znašala 335 milijonov evrov, kar je nekoliko več od prvotnega predloga Evropske komisije. Ob sicer dobri vesti, ki bo po potrditvi 11. novembra na Svetu EU in v Evropskem parlamentu dokončnega glasovanja deležen 20. novembra v Svetu in 22. novembra na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta, z, potencialni prijavitelji iz Slovenije upravičeno ostajajo zaskrbljeni. Po treh od sedmih predvidenih rokov Javnega poziva za sofinanciranje projektov nevladnih organizacij, ki je osrednjega pomena za njihovo samozavestno participacijo na razpisih v okviru programa Ustvarjalna Evropa, zaradi počrpanja razpoložljivih sredstev in zastajanja aktivnosti Sektorja za nevladne organizacije pri Ministrstva za javno upravo, ki poziv izvaja s sredstvi iz Sklada za NVO, kar je mogoče pripisati tudi vladnemu nenaslavljanju položaja na resorju, poziv, ključen za mednarodno vključevanje in sodelovanje domače kulture, namreč ostaja zaprt.
Nekoliko več še o evropskih aktivnosti za ureditev statusa umetnika. Poslanci Evropskega parlamenta, ki za razliko od nacionalnih parlamentov sicer ne morejo formalno predlagati zakonodaje, kar ostaja v izključni pristojnosti Komisije, so v poročilu, ki je v postopku konsolidacije in prevoda v vse uradne jezike EU, prepoznali, da je za delo na področju kulture pogosto značilna velika čezmejna mobilnost, hkrati pa ni enostavne prenosljivosti pravic iz socialne varnosti, saj vrzeli med nacionalnimi socialnimi sistemi, nacionalnimi opredelitvami umetnikov in drugimi pravili ustvarjajo nepravične pogoje. Predlagani okvir oziroma direktiva, ki je za države članice zavezujoča in h oblikovanju katere pozivajo, naj bi vključeval: 1) direktivo o dostojnih delovnih pogojih za delavce na kulturnem in ustvarjalnem področju ter o pravilni določitvi njihovega zaposlitvenega statusa; 2) evropsko platformo za izboljšanje izmenjave najboljših praks in medsebojnega razumevanja med državami članicami za izboljšanje delovnih pogojev in pogojev socialne varnosti ob sodelovanju socialnega partnerja; 3) prilagoditev programov EU za financiranje umetnikov in kulturnih delavcev, da se zagotovi spodbujanje poštenih praks z obliko “socialne pogojenosti”. Poročilo se dotika tudi pojavov navidezne samozaposlitve, neplačanega ali premalo plačanega dela, prisilnih odkupnih pogodb in izzivov, ki jih predstavljajo digitalne tehnologije, kot je generativna umetna inteligenca.
Zakonodajno poročilo Parlamenta mora zdaj prestati potrjevanje na plenarnem zasedanju zbornice EU, ki bo med 20. in 24. novembrom v Strasbourgu. Po tem bo imela Komisija tri mesece časa, da odgovori na zahtevo Parlamenta in sprejme posebno sporočilo, v katerem bo navedla, ali (in kako) namerava ukrepati na podlagi zahtev Parlamenta. Doslej je izvršilna oblast EU dosledno utemeljevala, da ne sprejema posebnih ukrepov na temo delovnih pogojev v kulturnih in ustvarjalnih sektorjih, saj so za to pristojne izključno države. Ker so evropske volitve, ki bodo od 6. do 9. junija 2024, pa bo oblikovanje takšnega okvira ostalo visoko na politični agendi.
Pozivi našega društva k naslavljanju pogojev dela v kulturi ter krepitvi socialnega položaja domačega ustvarjalk in kulturnih delavcev so stalnica Asociacijinega delovanja, ki korak po korak odpirajo prostor za odkrito razpravo o vzdržnosti pogojev dela v kulturi, neustrezne urejenosti socialnega položaja ustvarjalk in ustvarjalcev, probleme neplačanega in premalo vrednotenega in plačanega dela, lahko pa tudi o nevarnostih in neželenih učinkih reform, ki zanje ne predvidevajo ustrezne krepitve razpoložljivih sredstev v proračunu resorja. Zavezanost vlade k ureditvi položaja se po eni strani sicer odraža v koalicijski pogodbi in morda mestoma lahko tudi premalo odločni reformni naravnanosti Ministrstva za kulturo, po drugi strani pa odsotnost proaktivnih in daljnosežnih ukrepov, ki bi pomenili njegovo krepitev, kot so sredstva za profesionalizacijo, davčne spodbude, spodbude za zaposlovanje, ureditev socialnih pravic, krepitev pogojev za ustvarjalno delo, prizadevanje za zamejevanje prekarnosti položaja in še bi lahko naštevali, ter sočasna pogosta odsotnost premisleka o potrebah in realnostih sektorja pri sprejemanju ureditev, ki vplivajo na vse družbene podsisteme, vzbujajo mešane občutke. In vendar smo v Asociaciji mnenja, da je položaj nujno potrebno aktivno in premišljeno vseskozi naslavljati, k čemur odločevalce pozivamo.