V društvu Asociacija smo ob prvi zaključeni izvedbi poziva Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za zagotavljanje najbolj nujnih prostorskih in tehničnih investicij v polju nevladne kulture, ki je med upravičence naposled uvrstil tudi profesionalne NVO v kulturi, na resorno ministrstvo ter odločevalce obrnili s pobudo za noveliranje tz. Zakona o kulturnem evru, ki je podlaga za izvajanje mehanizma. Z objavo poziva so se naposled uresničila prizadevanja društva, da se zakon izvaja v svoji celoti.
V odzivu smo odločevalce med drugim opozorili, da kot nujno vrednotimo, da se ob vsakokratni objavi mehanizem izvede kot razpis in ne poziv, samo tako je namreč mogoče zagotoviti, da bo med množico potreb v profesionalni, pa tudi ljubiteljski nevladni kulturi mogoče na osnovi strokovne presoje prepoznati in podpreti prav najbolj nujne ter tiste, ki obetajo smiseln in daljnosežen razvojni učinek. Temeljni problem, ki ga je poziv zgolj še podčrtal, pa ostaja mnoštvo potreb in zatečeno stanje na ravni investicij v prostorsko ter tehnično infrastrukturo nevladne kulture v svoji celoti, ki jo za izvedbo mehanizma zagotovljena sredstva ne bodo mogla uspešno nasloviti.
Dejstvo namreč ostaja, da si nevladna kultura še dolgo ne bo mogla resnično opomoči od vrste rezov, ki smo jim bili priča v preteklem desetletju, kar danes dodatno otežujejo posledice pandemije novega koronavirusa, draginje, tudi nedavne ujme. Tej realnosti, ki se odrazi tudi v nezmožnosti sektorja samostojno vlagati v tehnično in prostorsko infrastrukturo, se je mogoče zoperstaviti zgolj z večanjem sredstev iz državnega proračuna, ki ga Republika Slovenija, tudi v primerjavi z evropskim povprečjem, namenja za nevladni sektor ter s premišljenimi in ciljnimi spodbudami, ki ga lahko bistveno okrepijo.
Slovenija tako še vedno zaostaja za evropskim povprečjem s sredstvi, ki jih namenja za NVO. Čeprav se je ta odstotek v zadnjih letih povečal na 1% BDP, je to še vedno bistveno pod povprečjem držav EU, ki znaša 2,2%. V društvu Asociacija že dolgo in dosledno opozarjamo na težave nevladnih organizacij v kulturi, da prepogosto svojo mednarodno priznano produkcijo izvajajo v neustreznih prostorih, z zastarelo ali pomanjkljivo tehnologijo, sredstev za nakup potrebne opreme pa nimajo. Pri tem je potrebno opozoriti, da je z zakonom določena amortizacijska doba za večino produkcijske opreme 5 let, za nekatera sodobna produkcija sredstva pa zgolj 2 leti, kar so standardi, o katerih organizacije pogosto lahko le sanjajo.
Na odločevalce smo se tako obrnili s pobudo za noveliranje zakona, natančneje, predlagali smo spremembo 3. člena ZZSDNPK v delu, ki opredeljuje letni znesek financiranja za zagotavljanje najnujnejših prostorskih pogojev in opreme za razvoj ljubiteljske in nevladne kulture po lokalnih skupnostih in mladinske kulturne dejavnosti na način, da bi bilo za izvedbo spodbude zagotovljenih najmanj 900.000,00 EUR. V veljavni zakonodaji zagotovljen znesek je namreč prenizek, da bi lahko bistveno naslovil potrebe nevladne kulture v svoji celoti. Pri tem želimo opozoriti, da je, da bi bilo ZZSDNPK v tem členu potrebno novelirati in na postavki letno zagotoviti najmanj dvakratnik zdaj predvidene vsote, na 25. redni seji sklenil tudi Nacionalni svetu za kulturo RS.
Odziv v celoti lahko preberete na tej povezavi.