Mreža nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID) je ob Mednarodnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe, ki ga obeležujemo 17. maja, v dvorani Zveze svobodnih sindikatov Slovenija ter pomoči Asociacije organizirala letni dogodek pod naslovom: »Kakšna digitalna preobrazba za kakšen nevladni sektor in družbo?«
9. dne VID 2023, ki je letos potekal v okviru projekta “Prosto programje za digitalno vključenost NVO in uporabnikov« (Na-prostem.si) in se je osredotočil na samorefleksijo nevladnega sektorja v razmerju do digitalnih kompetenc, strojne in programske opreme ter digitalnih storitev, sodelujoči pa so spregovorili tudi o ustreznem pristopu k digitalizaciji nevladnih organizacij in družbe, se je kot strokovna vodja Asociacije in koordinatorica Konzorcija vsebinskih NVO mrež udeležila Polona Torkar.
Zbrane so uvodoma nagovorili mag. Simon Delakroda (Inštitut za elektronsko participacijo, koordinator Mreže nevladnih organizacij za vključujočo informacijsko družbo), Polona Torkar (Društvo Asociacija, koordinatorica Konzorcija vsebinskih mrež nevladnih organizacij) in državni sekretar na Ministrstvu za digitalno preobrazbo dr. Miroslav Kranjc.
Delakorda je v svojem nagovoru izpostavil, da je bila digitalna preobrazba nevladnih organizacij in družbe do zdaj pogosto spregledana tema, saj se je v ospredje postavljajo digitalizacijo gospodarstva in javne uprave. Ob tem je izrazil veselje, da je novoustanovljeno Ministrstvo za digitalno preobrazbo ubralo drugačen pristop in v ospredje vse bolj postavlja tudi digitalizacijo nevladnega sektorja in družbe. Slednje lahko vidimo v večji vključenosti vsebin digitalne preobrazbe družbe in nevladnih organizacij v strategiji Digitalna Slovenija 2030 in Zakonu o spodbujanju digitalne vključenosti. Kljub nekaterim pozitivnim premikom pa je izrazil zaskrbljenost, da marsikatera načela, ki jih zagovarjajo v Mreži NVO-VID, niso bila upoštevana ali so bila slišala le delno. med njimi upoštevanje načela public money, public code, in naj se na javnih razpisih kot upravičen strošek upošteva uporaba odprtokodne programske opreme. Izpostavil je še potrebo po vzpostavitvi digitalnega središča nevladnih organizacij, ki bo sistemsko naslovilo digitalno preobrazbo nevladnega sektorja.
Polona Torkar je v nagovoru povedala, da v Asociaciji pozdravljajo srečanje ter obetajo sodelovanja v plodnih razpravah in pri raziskovanju, kako lahko izkoristimo digitalna orodja in pristope za doseganje naših ciljev v skladu poslanstvom. Izpostavila je, da se Asociacija, danes članica NVO-VID, v članstvu ni nemudoma prepoznala, saj nevladno kulturo in njeno članstvo sestavljajo številni umetniki in organizacije, ki so že dolgo aktivni kot strokovnjaki na področju sodobnih digitalnih tehnologij, tudi njihove rabe za namene umetnosti in se mreža pri oblikovanju mnenj nanje vselej izrazito zanaša. A članstvo v mreži je za Asociacijo pomembno, ker da se nevladna kultura vpraša, kako bi bilo potrebno digitalno preobraziti, da bo ta preobrazba v skladu z njihovimi vrednotami, potrebami in poslanstvom. Hkrati so, kot je še povedala, vprašanja razvoja digitalnih kompetenc, rešitev, storitev, tudi digitalne enakosti, enakovredno pomembna in prečijo vsa področja nevladnega delovanja.
Zbrane je nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za digitalno preobrazbo, dr. Miroslav Kranjc, ki je izpostavil, da na ministrstvu vedno ravnajo z mislijo na en glavni cilj in sicer, kako dvigniti kakovost življenja. Ministrstvo se zavzema za digitalno vključenost vseh prebivalcev Slovenije, zato po besedah Kranjca ministrstvo visoko na svojo lestvico prioritet postavlja infrastrukturo in digitalne kompetence, potrebo po sodelovanju nevladnih organizacij na področju pa vidi, predvsem zato, ker »naša skupna prihodnost ne more biti prepuščena samo proizvajalcem in prodajalcem«.
V nadaljevanju so bili predstavljene posamezni projekti NVO, ki prispevajo k digitalno suvereni družbi. Kristijan Tkalec (Rampa Lab) je predstavil prednosti uporabe preverjenih odprtokodnih programov in storitev, ter izpostavil izsledke raziskave, ki je bila opravljena lani med 125 NVO-ji v okviru projekta Na-prostem.si. Jurij Podgoršek (Kolektiv Kompot – Librehosters) je spregovoril o decentralizaciji svetovnega spleta ter predstavil samoupravno skupnost Kompot, ki naslavlja probleme centraliziranega sveta. Luka Frelih (Društvo Ljudmila) in Eduard Filipas (Zavod Rhea) sta predstavila digitalno storitev Na-prostem.si za digitalno vključenost NVO in uporabnikov, ki deluje kot podporo okolje za uporabnike odprte kode in storitev, hkrati pa je namenjena ozaveščanju ter krepitvi odprtokodne skupnosti pri nas. Mateja Strašek (Zveza društev upokojencev Slovenije) in Ana Zakrajšek (Simbioza Genesis) sta predstavili projekt Digitalno vključeni – Medgeneracijska sinergija v digitalnem učnem okolju za kakovostno staranje, ki je usmerjen v vključevanje starejših v digitalno okolje. O ideji in nalogah digitalnega središča nevladnih organizacij, katerega vzpostavitev zagovorja vrstna NVO, pa spregovoril Zoran Mihajlović (Studio 12).
Predstavitvi iniciativ NVO-jev sta sledili dve okrogli mizi. Razpravljavci so na prvi okrogli mizi, ki jo je moderirala Simona Knavs (Društvo Duh časa) spregovorili o digitalni preobrazbi nevladnih organizacij, v razpravi pa so sodelovali Petra Kovačec (Ministrstvo za digitalno preobrazbo), Polona Torkar (Društvo Asociacija, Konzorcij vsebinskih mrež nevladnih organizacij), Doc. dr. Nejc Brezovar (Fakulteta za upravo, Univerza v Ljubljani), Maša Malovrh (Beletrina, projekt Na-prostem.si) in Jože Gornik (Stičišče Središče, Mreža regionalnih stičišč nevladnih organizacij). V razpravi so mdr. izpostavili, da je morda NVO sektor v vprašanja digitalizacije vključen, a premalo upoštevan, da je raznolik in razpršen in zato mora biti vsak njegov segment glasen, da IKT NVO sektor potrebuje, pa naj bo kot orodje za delo ali zagovorništvo, a pogosto zanje ni dovolj sredstev, pa tudi kompetenc..
Druga okrogla miza, ki jo je moderiral mag. Simon Delakorda (Inštitut za elektronsko participacijo, Mreža NVO-VID), je skušala odgovoriti na vprašanje: Kakšna digitalna preobrazba za kakšno družbo? Andrej Jus (Mestna zveza upokojencev Ljubljana) je spregovoril o najpogostejših izzivih v družbi, ki hkrati postaja vse starejša in vse bolj digitalizirana. Na pomen medgeneracijskega sodelovanja na področju digitalizacije je opozorila tudi doc. dr. Darja Grošelj (Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani), ki je spregovorila o vplivih digitalnih tehnologij na družbo.
Jurij Krpan (Zavod Kersnikova, Platforma za sodobno raziskovalno umetnost) je povedal, da se na področju umetnosti z vprašanjem, kako tehnologija spreminja družbo, srečujejo že vsaj 30 let in zato je v zadnjih letih osredotočenost na vprašanju, kaj nam prinaša postdigitalna doba. Zaradi vseprisotnega govora o digitalizaciji pogosto pozabljamo tudi na druga pomembna vprašanja, predvsem pa se ne ukvarjamo s tem, kako tehnologije kulturalizirali, da bi jih znali kritično presojati, na pravi način uporabljati in jih razumeti tako, da bi nas opolnomočile kot posameznike in družbo. Tilen Škraba (A11y, Zavod za digitalno dostopnost) se je dotaknil spletne dostopnosti ter spregovoril o digitalizaciji več hitrosti, saj se vse skupine družbe zaradi takšnih ali drugačnih ovir ne morejo digitalizirati v enaki meri in v enakem časovnem okviru. O digitalni suverenosti v povezavi z odprtokodnimi programi in storitvami je spregovoril Matija Šuklje (Lugos – Društvo uporabnikov Linuxa Slovenije), pri čemer je izpostavil je, da se odprtokodnih programov in storitev vse pogosteje poslužujejo tudi korporacije zaradi nižanja stroškov. Z
Ob koncu so sodelujoči razkrili ključna načela, ki bi jim po njihovem moral slediti razvoj digitalne družbe in bi morala biti tudi zapisana tudi v strategiji Digitalna Slovenija 2030. Sodelujoči so izpostavili, da bi morala biti digitalizacija uporabnikom prijazna, vključujoča in vsem dostopna, prav tako pa nas tehnologija ne bi smela siliti v nadaljnjo rabo tehnologije.
Poročilo o dogodku, ki ga je finančno podprlo Ministrstvo za digitalno preobrazbo, smo povzeli po objavi na spletni strani Na-prostem.si