V začetku maja je evropska komisija predstavila prvo okvirno strukturo prihajajočega proračuna Evropske unije oziroma naslednjo sedemletno finančno perspektivo.
V trenutnem predlogu proračuna od leta 2021 do 2027 je za kulturo predvidenih nekaj več sredstev, a kot poudarja Culture Action Europe, mreža, katere del je tudi Asociacija, je povišanje, ki je predvideno, glede na zahteve in potencial kulture premajhno.
Po letu 2020 prihaja naslednja finančna perspektiva, ki bo pomembno krojila višino evropskih sredstev tudi v Sloveniji.
Ker se za kulturo trenutno na ravni Evropske Unije namenja procentualno manj kot pol odstotka proračuna, je evropska mreža Culture Action Europe (CEA), katere članica je tudi Asociacija, sprožila kampanjo, v kateri poziva k zvišanju evropskih sredstev za kulturo v naslednji finančni perspektivi. Kampanja se na spletu širi z oznako #Double4culture oziroma #Commit1%!. Pridružuje se ji tudi Asociacija.
Evropska komisija je začela s pripravami na novo finančno obdobje, v ta namen pa izvaja posvetovanja s širšo javnostjo in deležniki na posameznih področjih, tudi kulturo.
Gre za vključujoč mehanizem, ki daje priložnost tistim, ki imajo izkušnje z evropskimi razpisi na vseh področjih. Zelo pomembno je, da se sliši glas nevladne kulture, ki je pri črpanju evropskih sredstev do sedaj med najuspešnejšimi v evropskem merilu. Skupaj lahko prek sodelovanja v posvetovalni anketi prispevamo k oblikovanju izboljšanja mehanizmov financiranja in s tem izvajanja politik tudi na področju kulture.
Društvo Photon je najbolj prepoznavno po vodenju istoimenske Galerije Photon, ki se posveča predvsem predstavljanju sodobne fotografije. Društvo je v preteklih letih predstavilo dela številnih tujih in domačih fotografov, poleg tega prirejajo tudi festival Mesec fotografije in se posvečajo pedagoški dejavnosti, promociji ter zastopanju avtorjev. So ena vodilnih galerij s področja sodobne fotografije pri nas.
Društvo Photon je član Asociacije že vrsto let, tokrat pa smo za Kulturosfero govorili z direktorjem in programskim vodjo Dejanom Slugo. V luči kulturnega praznika smo spregovorili o vseh ključnih dogodkih, ki trenutno vznemirjajo kulturniško sceno, hkrati pa smo skušali reflektirati tudi stanje na področju sodobne fotografije.
V dneh, ko simbolično obeležujemo praznik kulture, kutlurnice in kulturniki zaradi nevzdržnih razmer svoja družbena omrežja in spletne strani preoblačimo v črno.
Pripravili smo nekaj idej, kako lahko pristopite k akciji.
Nevladne organizacije v kulturi so eni izmed najbolj mednarodno prepletenih in uveljavljenih akterjev v kulturi, zato ni presenetljivo, da ob sistematičnem napadu na neodvisno kulturo dežujejo pisma podpore nevladnim ustvarjalcem v Sloveniji iz vseh koncev sveta.
Kolegice in kolegi iz tujine nas podpirajo v boju proti stagnaciji sredstev za neodvisno kulturo, problematičnim razpisnim mehanizmom (od programskega do projektnega), pomanjkanju razvojne politike za nevladni sektor in rokohitrskim spremembam krovne zakonodaje s spornimi predlogi (predvsem Nacionalnega programa za kulturo in novele ZUJIK-a). V nadaljevanju lahko preberete pisma podpore iz tujine, ki jih sproti objavljamo na naši spletni strani.
Nedavno objavljena analiza v tematski številki španske revije Hacienda Pública Española/Review of Public Economics o kulturni ekonomiki preučuje gibanje proračunov za kulturo v Evropi v času krize. Iz nje je razvidno, da so se države na nastop Velike recesije odzvale povsem različno in pri tem niso igrale odločilne vloge zgolj kulturnopolitične značilnosti, prej nekateri makroekonomski dejavniki.
Države lahko v grobem ločimo na pet skupin. Ciper, Češka, Grčija, Irska, Italija, Portugalska, Slovenija in Španija so države, ki so se v času gospodarske krize ubadale z resnimi javnofinančnimi problemi in bile večinoma pod nadzorom t.i. trojke (skupine treh mednarodnih institucij: Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada). Za vse te države so (za razliko od večine drugih) značilni močni padci v ravni javnih proračunov za kulturo (dejanskih in strukturnih) v času gospodarske krize, posebej v njenih kasnejših letih.
V Kulturosferi nadaljujemo z objavljanjem svežih razpisnih priložnosti za producente na neodvisni sceni. Na evropski ravni je eden od razpisov, ki jih izpostavljamo tokrat, namenjen iskanju skupnih sinergij in vključevanju kulturniških praks.
O pomenu razvoja občinstva smo v Asociaciji večkrat pisali, tokrat pa izpostavljamo razpis, ki je namenjen filmski vzgoji.
Decembra so se predstavniki Asociacije udeležili letne skupščine regionalne platforme Kooperativa, ki je namenjena povezovanju nevladnih organizacij iz držav Zahodnega Balkana. Predsednica Asociacije Jadranka Plut je v sklopu ene od javnih razprav predstavila primere dobrih praks javno-zasebnih partnerstev v kulturi v Sloveniji.
Srečanje se je sicer odvijalo v Skopju, na začetku pa je zbrane nagovoril tudi makedonski minister za kulturo Robert Alagjozovski, ki je poslal pomemben signal regiji. Povedal je, da je podpiranje povezovanja nevladnih organizacij na Balkanu pomembno, in da bo njegovo ministrstvo stremelo k temu, da bodo tovrstna povezovanja postala sistemsko bolj podprta.
Član upravnega odbora Asociacije in nekdanji predsednik društva dr. Andrej Srakar (Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER), Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani) je skupaj z dr. Vesno Čopič (Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani) in prof. dr. Miroslavom Verbičem (Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut za ekonomska raziskovanja) pripravil analizo z naslovom »Evropska kulturna statistika v primerjalni perspektivi: indeks ekonomskega in družbenega stanja kulture za države EU.«
Gre za prvi tovrstni indeks v Evropi za področje kulture, objavljen v znanstveni literaturi.