Samozaposlenim v kulturi se pogosto dogaja, da dobijo priložnost za delo v poklicu, za katerega nimajo registriranega statusa samozaposlenega v kulturi, prav tako pogosto pa se dogaja, da se za poklic, ki ga opravljajo dodatno, sploh ni možno registrirati kot samozaposlen v kulturi.
Tokrat v okviru servisa Asociacije pojasnjujemo specifike izdajanja računov za delo, ki ga samozaposleni ne opravlja pogosto.
Samozaposleni v kulturi so zavoljo delovnega angažmaja v različnih dejavnostih pogosto soočeni z odločitvijo, kako izdati račun za dejavnost, ki je nimajo, ali ne morejo imeti registrirano v okviru statusa samozaposlenega v kulturi.
Tokrat v okviru servisa Asociacije pojasnjujemo. ali samozaposleni v kulturi lahko odpre t.i. popoldanski s.p., katere račune lahko v okviru tega izdaja in kakšni so s tem povezani stroški.
S 25. majem 2018 prične po celi Evropski uniji veljati Splošna uredba o varstvu podatkov. Uredba zaostruje nekatere kriterije za rabo osebnih podatkov in vse nevladne organizacije, ki upravljajo z osebnimi podatki, so zavezane, da bodo po tem datumu spoštovale nova pravila.
Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo nekaj ključnih vprašanj glede sprememb pri obdelavi osebnih podatkov po 25. maju 2018, ki so relevantne za NVO-je v kulturi.
Glede porodniškega nadomestila samozaposlenih v kultur se pogosto pojavljajo vprašanja o upravičenosti do nadomestila, višini nadomestila in vplivu prihodkov na nadomestilo.
Tako kot zaposleni imajo tudi samozaposleni v kulturi pravico do koriščenja porodniške, nekatere točke na katere je potrebno biti bolj pozoren pa izpostavljamo v tokratnem prispevku za servis Asociacije.
Samozaposlenim s pravico do plačila prispevkov ministrstvo za kulturo plačuje prispevke za zavarovanje, a se v realnosti lahko zgodi, da do plačila ne pride pravočasno.
V tem primeru mora samozaposleni izpeljati določene postopke, da ne pride do nepotrebnega finančnega oškodovanje.
Za opravljanje dejavnosti morajo samozaposleni v kulturi imeti odprt tudi transakcijski račun, na katerega bodo prejemali prihodke iz dejavnosti, ob tem pa se odpira nekaj vprašanj, ki smo jih za člane Asociacije reševali v sklopu servisa za samozaposlene.
Kakšne vrste transakcijski račun naj bi samozaposleni imel odprt, ali potrebuje dva transakcijska računa, kakšne so razlike v stroških, itn. je le nekaj izmed vprašanj, ki smo jih odprli.
Vsi, ki imate spletno stran, in ste samozaposleni v kulturi, ali pa imate spletno stran v lasti nevladne organizacije, morate paziti, da je vsaj en del predstavitve spletne strani tudi v slovenskem jeziku.
V Sloveniji imamo namreč poseben zakon, ki je posvečen spoštovanju rabe slovenskega jezika v javnosti. Govorimo o Zakonu o javni rabi slovenščine (ZJRS), ki vsebuje tudi določbo, ki se nanaša na uporabo slovenščine na spletnih straneh. Na to vprašanje smo postali pozorni v sklopu servisa za samozaposlene, saj nekateri umetniki, ki večinoma delujejo v tujini, spletne strani ponujajo zgolj v angleškem jeziku, zato pa so se zaradi inšpekcijskega nadzora znašli v težavah.
Mnoge nevladne organizacije izvajajo del svojega programa, ki je financiran z javnimi sredstvi, v prostorih, s katerimi upravljajo javni zavodi v kulturi. A pozor, v kolikor izvajate program ali projekt, ki je podprt z javnimi sredstvi, vam javni zavodi ne smejo zaračunati najema prostorov, pač pa zgolj dodatne stroške. Enako velja tudi v primeru, če z javno kulturno infrastrukturo upravljajo profitne ali neprofitne organizacije.
Tokrat v sklopu servisa Asociacije za nevladne organizacije v kulturi pripravljamo pojasnilo glede interpretacije 75. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).
Samozaposleni v kulturi so soočeni z različnimi določili, ki so vezana na višino njihovega letnega prihodka. Tokrat v sklopu servisa Asociacije za samozaposlene pojasnjujemo dve glavni prihodkovni meji, na kateri morajo biti pozorni samozaposleni v kulturi.
Prva meja, s katero se soočajo samozaposleni v kulturi, se letno giblje okoli 20.000 evrov letno (odvisno od leta), druga meja pa je 150.000 evrov.
Ob vstopanju v kolektivne organizacije so posamezniki lahko soočeni z dvema tipoma pridruževanju organizacijam, razlika pa pogosto ni jasna.
Tokrat v sklopu servisa Asociacije na primeru Sazor GIZ in Sazas pojasnjujemo, kakšna je razlika med t.i. upravičencem in članom posamezne kolektivne organizacije.