Status samozaposlenega v kulturi dopušča, da je posameznik delno zaposlen in delno samozaposlen v kulturi.
V tem primeru se pojavlja vprašanje, kako je z obračunavanjem cenzusa, in ali se višina slednjega spremeni, oziroma kateri prihodki se v tem primeru vštevajo v izračun, ali posameznik presega cenzus.
Posamezniki pogosto prehajajo iz enega v drug pravni status, denimo iz statusa študenta v status samozaposlenega v kulturi.
Dogaja pa se tudi križanje študija in samostojne kulturniške poti, in ob tem se pojavlja nekaj vprašanj, ki jih pojasnjujemo v tokratnem servisnem nasvetu Asociacije.
Številne organizacije v kulturi obveščajo širšo javnost, tudi medije, o svojih dogodkih in prireditvah. Z uveljavitvijo nove Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavlja vprašanje, kakšne so spremembe na tem področju.
Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo, ali lahko organizacije oziroma posamezniki v kulturi obveščajo novinarje o svojih dejavnostih, oziroma kakšne pogoje morajo izpolnjevati, da lahko to počnejo.
Statusa samozaposlenih v kulturi in samostojnih podjetnikov sta v marsičem enaka, vseeno pa obstajajo razlike in specifika v okviru razpisov, ki samozaposlitveni obliki razločujejo.
Vprašanje, ki ga tokrat naslavljamo v okviru servisa Asociacije je, ali se lahko samozaposleni v kulturi prijavljajo na razpise, ki so eksplicitno namenjeni samostojnim podjetnikom in obratno.
Samozaposlenim v kulturi se pogosto dogaja, da dobijo priložnost za delo v poklicu, za katerega nimajo registriranega statusa samozaposlenega v kulturi, prav tako pogosto pa se dogaja, da se za poklic, ki ga opravljajo dodatno, sploh ni možno registrirati kot samozaposlen v kulturi.
Tokrat v okviru servisa Asociacije pojasnjujemo specifike izdajanja računov za delo, ki ga samozaposleni ne opravlja pogosto.
Samozaposleni v kulturi so zavoljo delovnega angažmaja v različnih dejavnostih pogosto soočeni z odločitvijo, kako izdati račun za dejavnost, ki je nimajo, ali ne morejo imeti registrirano v okviru statusa samozaposlenega v kulturi.
Tokrat v okviru servisa Asociacije pojasnjujemo. ali samozaposleni v kulturi lahko odpre t.i. popoldanski s.p., katere račune lahko v okviru tega izdaja in kakšni so s tem povezani stroški.
S 25. majem 2018 prične po celi Evropski uniji veljati Splošna uredba o varstvu podatkov. Uredba zaostruje nekatere kriterije za rabo osebnih podatkov in vse nevladne organizacije, ki upravljajo z osebnimi podatki, so zavezane, da bodo po tem datumu spoštovale nova pravila.
Tokrat v servisu Asociacije pojasnjujemo nekaj ključnih vprašanj glede sprememb pri obdelavi osebnih podatkov po 25. maju 2018, ki so relevantne za NVO-je v kulturi.
Glede porodniškega nadomestila samozaposlenih v kultur se pogosto pojavljajo vprašanja o upravičenosti do nadomestila, višini nadomestila in vplivu prihodkov na nadomestilo.
Tako kot zaposleni imajo tudi samozaposleni v kulturi pravico do koriščenja porodniške, nekatere točke na katere je potrebno biti bolj pozoren pa izpostavljamo v tokratnem prispevku za servis Asociacije.
Samozaposlenim s pravico do plačila prispevkov ministrstvo za kulturo plačuje prispevke za zavarovanje, a se v realnosti lahko zgodi, da do plačila ne pride pravočasno.
V tem primeru mora samozaposleni izpeljati določene postopke, da ne pride do nepotrebnega finančnega oškodovanje.
Za opravljanje dejavnosti morajo samozaposleni v kulturi imeti odprt tudi transakcijski račun, na katerega bodo prejemali prihodke iz dejavnosti, ob tem pa se odpira nekaj vprašanj, ki smo jih za člane Asociacije reševali v sklopu servisa za samozaposlene.
Kakšne vrste transakcijski račun naj bi samozaposleni imel odprt, ali potrebuje dva transakcijska računa, kakšne so razlike v stroških, itn. je le nekaj izmed vprašanj, ki smo jih odprli.