Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovane karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi. Mehanizem karierne dinamike predpostavlja, da bodo samostojnemu delavcu v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost ti prispevki plačani od višje osnove, v kolikor bo v sektorju dejaven dlje časa.
Drugače povedano: na podlagi dobe delovanja v sektorju, se bo posameznika ali posameznico razvrstilo v razred karierne dinamike, v vsakem od treh razredov pa bodo prispevki plačani od drugačnega odstotka osnove. V nadaljevanju predstavljamo sistem karierne dinamike, kot ga predvideva nova zakonodaja, nato pa še specifične obveznosti, ki jih imate samostojni delavci in delavke v kulturi, da se boste v karierno dinamiko vključili.
Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je v 82.c členu določil minimalno plačilo za samozaposlene v kulturi in druge delavce, ki delo opravljajo za javne zavode s področja kulture, je bila sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Uredba določa višino urnih postavk ter primerljivost poklicev, njene določbe pa veljajo od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko bo Ministrstvo za kulturo izdalo novo Odredbo, usklajeno s plačami javnih uslužbencev.
V Društvu Asociacija nas zanima, kako se nova ureditev uresničuje v praksi – ali so samozaposleni z njo seznanjeni, kje prihaja do težav in kako se zakonske novosti odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev. Zato smo pripravili anonimno anketo, s katero želimo zbrati konkretne izkušnje s terena.
Asociacija v sodelovanju z DobraVago 19. 11. in 20. 11. ob 16.00–19.00 v galeriji DobraVaga ponovno pripravlja delavnico, namenjeno vsem, ki se prvič vpisujejo v register samozaposlenih v kulturi. Udeleženci bodo spoznali ključne korake pri pridobitvi in upravljanju s statusom, posebej pa se bodo posvetili tudi novostim, ki jih prinašajo aktualne spremembe Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK).
Delavnica bo praktično naravnana in bo udeležencem ponudila odgovore na najpogostejša vprašanja, s katerimi se soočajo ustvarjalci na začetku svoje poklicne poti.
Društvo Asociacija in DobraVaga spet združujeta moči in vabita k udeležbi na delavnici Računovodstvo in davki za ustvarjalke s področja kulture, ki bo potekala 4. decembra 2025 v DobriVagi (Adamič-Lundrovo nabrežje 5) ob 16:00 uri.
Svoje kreativno udejstvovanje morate ustvarjalke in ustvarjalci s poslovnega vidika namreč urediti tudi pravno-formalno. Ob tem je potrebno opraviti precej administrativnih postopkov, ki jim sledijo različne računovodske obveznosti. Zato je izrednega pomena, da tudi to znanje osvojite čim prej.
Državni zbor je v četrtek 25. 9. 2025 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo. Zakon predstavlja realizacijo dolgoletnih prizadevanj društva Asociacija, da se krovna zakonodaja na področju kulture posodobi. Prenovo zakona smo zato v društvu budno spremljali, tekom javne obravnave in zakonodajnega postopka podali številne komentarje, pripombe in predloge za izboljšave, ter se udeležil tako seje komisije državnega sveta, ki je obravnavala zakon kot tudi odbora za kulturo, ki je zakonu podal soglasje.
Prenovo zakona pozdravljamo, saj ocenjujemo, da zakon vsebuje vrsto rešitev, ki bodo pozitivno vplivale na kulturno-umetniški sektor. Veseli nas, da je ministrstvo prisluhnilo in upoštevalo številne predloge, ki jih v društvu tradicionalno zagovarjamo. Ob tem pa opozarjamo, da bo v bodoče treba nadgraditi določene institute, ki so naposled našli mesto tudi v zakonodajni materiji, ter odpraviti nekatere pomanjkljivosti, ki v zakonodaji ostajajo.
Samozaposleni v kulturi so zavoljo delovnega angažmaja v različnih dejavnostih pogosto soočeni z odločitvijo, kako izdati račun za dejavnost, ki je nimajo, ali ne morejo imeti registrirano v okviru statusa samozaposlenega v kulturi.Samozaposleni pri tem pogosto ne vedo, da lahko paralelno s statusom zamozaposlenega odprejo tudi popoldanski s.p.
Tokrat smo v okviru servisa Asociacije pripravili prenovljen članek, v katerem pojasnjujemo, ali lahko samozaposleni v kulturi odprejo t. i. popoldanski s. p., katere račune lahko v okviru tega izdajajo in s kakšnimi stroški se pri tem srečujejo. Eden glavnih razlogov za odprtje dodatnega s. p. je opravljanje dejavnosti, ki jih Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD), vezana na vaš status samozaposlenega v kulturi, ne dopušča. Ob tem opozarjamo, da je s 1. 1. 2025 v veljavo stopila nova klasifikacija – SKD 2025. Če ste status pridobili še na podlagi stare SKD 2008, si lahko podrobne razlike med obema klasifikacijama ogledate na tej povezavi.
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.