Z novim letom v Kulturosferi začenjamo s predstavitvami dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Zakaj? Ker vemo, da ponujamo ogromno znanja, ker naši projekti družbo okoli nas spreminjajo na bolje, in ker naše ideje odmevajo tudi v drugih sektorjih. Iščemo inovativne pristope, ki so prepoznani pri nas in v tujini, ter so lahko zgled ostalim.
Prvega v nizu predstavljamo Zavod Kersnikova. Z njimi smo se pogovarjali o projektih, ki povezujejo umetnost in tehnologijo.
Ste vedeli, da je bil v lanskem letu sprejet Zakon o nevladnih organizacija, ki spreminja pogoje pridobivanja in ohranitve statusa organizacije v javnem interesu. Vas zanima, kdo po novem šteje za nevladno organizacijo in kaj je v zvezi s tem potrebno napisati v statute in ustanovne akte? Nevladne organizacije, ki imajo status organizacije v javnem interesu imajo časa samo še do 31. marca 2019 da prilagodijo svoje statute, sicer lahko ostanejo brez omenjenega statusa.
Ker je sprememb kar nekaj, ponovno organiziramo delavnico, ki bo naslovila navedena in druga relavantna vprašanja vezana na sprejetje Zakona o nevladnih organizacija.
Z januarsko grafično osvežitvijo Kulturosfere prenavljamo tudi dve izmed naših najbolj branih rubrik Evro na evro in Razpisi v kulturi.
Razpisne priložnosti za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi od doma in iz tujine vam bomo še vedno posredovali vsak mesec. Razlika je le, da jih zaradi lažje preglednosti združujemo v enoten prispevek z naslovom Razpisne priložnosti. Srečno pri prijavah!
V tokratni številki Kulturosfere med člani Asociacije izpostavljamo KUD Ljud, ki je poznan predvsem po visoko kvalitetnih gledaliških predstavah na prostem ter intenzivnim delom na polju kulturno-umetnostne vzgoje.
Z njimi smo se pogovarjali o izzivih dela v NVO, ki s svojim prodornim delom ne ustreza kalupu razpisnih kriterijev, kar kljub profesionalnemu delu in prepoznavni kvaliteti pogosto pomeni težji dostop do razpisnih sredstev, ki bi omogočali večji in trajnejši obseg dela ustvarjalk in ustvarjalcev.
Za dolgoročno preživetje in stabilnost nevladnih organizacij v kulturi je diverzifikacija proračunov izjemnega pomena. Več stabilnih finančnih virov tudi povečuje neodvisnost, saj se zmanjšuje vezanost na enega samega financerja.
Pridobivanje zasebnih virov se v tej luči torej zdi nujno, a še zdaleč ne enostavno. K pisanju o potencialih in pasteh sodelovanja med gospodarstvom in kulturo smo tokrat povabili Urško Jež, producentko v kulturi z dolgoletnimi izkušnjami v nevladnem sektorju, ki je svoj magisterij posvetila prav tej temi. 16. januarja bo tudi vodila Asociacijino delavnico o pridobivanju sponzorskih sredstev.
Samozaposlenim osebam se lahko ponudi tudi priložnost za (začasno ali stalno) zaposlitev za polni delovni čas. Pri tem pa se pogostokrat pojavi vprašanje, če se lahko te osebe v popoldanskem času še naprej ukvarjajo z deli, ki so jih opravljali kot samozaposleni in katera delovna pravna oblika je za tovrstno delo najprimernejša.
Tokrat bomo v Servisu za ustvarjalce predstavili in primerjali dve najpogostejši možnosti, med katerima se po navadi odločajo zaposleni, ki želijo v popoldanskem času opravljati še dodatno (avtorsko) delo, ki ni vezano na njihovo primarno zaposlitev.
Imate kot samozaposleni na področju kulture in kreativnih industrij vprašanja iz področij administracije, računovodskih obveznosti, prava, razpisov, davkov, itd.? Morda imate kot samostojni ustvarjalec_ka težave z določanjem lastnega delavnika, s postavljanjem cene svojega dela, s sodelovanjem pri projektih in sorodnimi t.i. mehkimi veščinami.
Samostojni ustvarjalci so pogosto strokovnjaki za delo s katerim se ukvarjajo, hkrati pa so glede ostalih, za tekoče delo relevantnih dejavnosti, prepuščeni sami sebi. Da temu ne bo več tako smo v Društvu Asociacija v sodelovanju s Poligon kreativnim centrom pričeli z vzpostavljanjem Servisa za ustvarjalce, kjer bomo asistenco nudili tako glede administrativnih in sorodnih vprašanj, kot glede različnih drugih veščin potrebnih za uspešno samostojno delovanje.
V razpisu za dodelitev delovnih štipendij za samozaposlene v kulturi je navedeno, da so do prijave upravičene osebe, ki so trenutno vpisane v razvid samozaposlenih v kulturi in bodo v njem ostale vpisane do konca leta, v katerem bodo štipendijo prejemale, pri tem pa se zastavlja vprašanje, če se lahko na ta razpis prijavijo osebe, ki v času trajanja prijav na razpis niso delovno aktivne.
Opisana situacija se lahko zgodi v primeru porodniškega ali bolniškega dopusta in tokrat v Servisu za ustvarjalce pojasnjujemo ali se samozaposleni v kulturo v takšnem primeru lahko prijavijo na razpis.
Sredi decembra je vlada Marjana Šarca prešla mejnik 100 dni delovanja, kar po navadi označuje obdobje, po katerem so že razvidne ključne strateške politične usmeritve nove vlade. Asociacija se je pridružila pobudi nevladnih in civilnodružbenih organizacij in sodelovala pri oceni prvih 100 dni vlade.
Preglede prvih potez ministrstva za kulturo je do neke mere spodbuden, ob tem pa je potrebno izpostaviti tudi nekatera slaba dejanja, kot je vključevanje številnih problematičnih določil v enoletne projektne razpise ministrstva za kulturo.
Kaj je potrebno v kulturi storiti za uspešno partnerstvo in pridobivanje zasebnih sredstev?
Vabljeni na delavnico z naslovom Kultura in gospodarstvo – priložnost ali nemogoča izbira za organizacije v kulturi, na kateri bomo odprli vprašanja glede perečih izzivov zasebnega vlaganja v kulturo. Delavnica bo potekala v sredo, 16. januar 2019.