Pogosta vprašanja: Neodvisna kultura v času epidemije – 3. val

Tretja razglasitev epidemije je znova in še bolj poglobila stiske številnih ustvarjalk in ustvarjalcev ter nevladnih organizacij na področju kulture. Z ustavitvijo javnega življenja mnoge obveznosti ostajajo, med tem ko so ustaljeni načini izpolnjevanja le-teh onemogočeni ali zelo oteženi. Za lažje obvladanje kriznih razmer in informiranje o razvoju dogodkov bomo na tej povezavi objavljali odgovore na pogosta vprašanja.

V primeru, da med njimi ne najdete odgovora na vaše vprašanje, nam pišite na info@asociacija.si in skušali bomo poiskati odgovor.

Nazadnje posodobljeno: 08.04.2021

* V besedilu uporabljeni in zapisani izrazi v slovnični obliki za ženski spol se uporabljajo kot nevtralni za vse spole.

SAMOZAPOSLENE

Do kakšnega bolniškega nadomestila so upravičene samostojne ustvarjalke (samozaposlene v kulturi)?

(a) Če ste zdravi in se želite samoizolirati

Na kratko: ne.

V tem primeru nimate pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov. Če lahko, delajte od doma. Če sodite v t.i. rizično skupino zaradi kroničnih bolezni, ni podlage za odreditev bolniškega staleža, na podlagi dejstva, da imate navedene bolezni. Posamezne družinske zdravnice izdajajo različna potrdila, ki pa ne nadomeščajo bolniškega lista in se lahko uporabijo za urejanje razmerij med delavko in delodajalko (izvajalko in naročnico). (vir ZZZS)

Če ste bili v stiku z okuženo osebo in prestajate karanteno na domu

Na kratko: da.

Tiste, ki prestajajo karanteno na domu, so upravičene do delno povrnjenega izgubljenega dohodka za čas trajanja karantene. Višina znaša 250 evrov za vsako odrejeno karanteno. Do nadomestila ste upravičene, če ste se odpravile v državo, ki je bila v času odhoda iz Republike Slovenije na zelenem ali oranžnem seznamu, in vam je ob prehodu meje pri povratku v Republiki Sloveniji bila odrejena karantena, ker je bila država uvrščena na rdeči seznam, ali če vam je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo.

Če vam je bilo sporočeno, da ste bila v tesnem stiku z okuženo osebo, ostanite doma in ravnajte v skladu z navodili NIJZ za karanteno na domu.

Za pridobitev potrdila o prestajanju karantene na domu izpolnite obrazec Ministrstva za zdravje. Potrdilo vložite v potrebnih postopkih za povračilo nadomestila prihodka.

Vlogo za povračila izgubljenega dohodka zaradi karantene najdete na portalu eDavki.

Pravici - »temeljni dohodek« in »delno povrnjeni izgubljeni dohodek« - se med seboj izključujeta oz. se znesek delnega povračila odšteva od temeljnega dohodka. Na MGRT so nam na vprašanje o različnih opredelitvah v zakonu odgovorili, da ZZUOOP določa različne možnosti glede pomoči za samozaposlene, z različnimi določbami se dopolnjujejo in obravnavajo različne možnosti, ki se v praksi lahko zgodijo. Npr: če boste najprej zaprosili za MTD, boste nato prestajali karanteno na domu in na tej podlagi zaprosili za nadomestilo, vam bodo nadomestilo zavrnili, saj ste že zaprosili za MTD. Če pa boste najprej zaradi prestajanja karantene na domu prosili za nadomestilo in nato za MTD, vam bodo na izplačani »delno povrnjeni izgubljeni dohodek« izplačali še razliko do upravičenega višine zneska MTD.

nazadnje posodobljeno 08.04.2021.

(c) Če ste doma zaradi varstva otrok

Na kratko: da.

Tiste, ki so nezmožne opravljati delo zaradi višje sile obveznosti varstva otroka, so upravičene za delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja. Višina  delno povrnjenega izgubljenega dohodka znaša  250 evrov za 10 dni, 500 evrov za 20 dni in 750 evrov v enem mesecu. V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šola, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalke.

Za povračilo delno izgubljenega dohodka preko informacijskega sistema FURS oseba predloži vlogo, v 30-ih dneh pridobitve ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najkasneje do 30. junija 2021.

Vloga za delno povračilo izgubljenega dohodka zaradi odrejene karantene ali varstva otroka najdete na portalu eDavki.

Pravici - temeljni dohodek in delno povrnjeni izgubljeni dohodek - se med seboj izključujeta oz. se znesek delnega povračila odšteva od temeljnega dohodka. Na MGRT so nam na vprašanje o različnih opredelitvah ogovorili, da ZZUOOP določa različne možnosti glede pomoči za samozaposlene, z raličnimi določbami se dopolnjujejo in obravnavajo različne možnosti, ki se v praksi lahko zgodijo.

Nazadnje posodobljeno: 12.04.2021

(č) Če ste zboleli in vam zdravnik predpiše izolacijo

Na kratko: da.

V tem primeru imate pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebna zdravnica, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma (vir ZZZS). ZZZS izplačuje nadomestila neposredno, in sicer se od uvedbe elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) nadomestila izplačujejo na podlagi pisne vloge. Na ZZZS opozarjajo, da sistem ni avtomatiziran, zato se vloge rešujejo na zahtevo stranke. Torej samozaposlene morajo, če želijo prejeti nadomestilo vložiti vlogo na ZZZS.

*za ostale bolezni velja kot prej: Pravica do nadomestila za odsotnost z dela zaradi bolezni za samozaposlene velja od 31. delovnega dne bolezni dalje (vir ZZZS). Nadomestilo za odsotnost z dela za prvih 30 dni lahko uveljavljajo le samozaposleni, ki imajo status samozaposlenega v kulturi in so posledično tudi vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi, in še to le v zelo specifičnih okoliščinah. (več v prispevku Samozaposleni in bolniška na spletni strani Asociacije)

Na kakšen način je podaljšan ukrep mesečnega temeljnega dohodka za obdobje april-junij 2021?

Na kratko: Samozapolsene lahko na podlagi enakih pogojev kot so bili določeni za upravičenost do mesečnega temeljnega dohodka za obdobje oktober-december 2020, zaprosijo za pomoč za obdobje april-junij 2021.

Ukrep mesečnega temeljnega dohodka je pod enakimi pogoji, ki so veljali za obdobje od septembra do decembra 2020 in obdobje od januarja do marca 2021, velja tudi za obdobje od aprila do junija 2021. Sklep, ki podaljšuje ukrepe je dostopen na tej povezavi, v razširjeni obliki pa so vsi podaljšani ukrepi dostopni na tej povezavi.

Upravičenci morajo ševedno izpolnjevati pogoj upada prihodkov iz 91. člena ZZUOOP. To pomeni, da bo potrebno izkazati upad prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 (oziroma 20 % upad glede na drugo relevantno obdobje v skladu s 91. členom ZZUOOP)."

Nazadnje posodobljeno: 08.04.2021

Kako samozaposlene uveljavljajo mesečni temeljni dohodek, opredeljen v PKP5?

Na kratko: Če bodo prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20% glede na leto 2019, lahko samozaposlene predložijo izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki do 30.junija 2021.

Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 (ZZUOOP) je uvedel pomoč samozaposlenim in mikro podjetjem, in sicer v obliki izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka, ki je bil 24.marca s sklepom podaljšan do donač junija. S podaljašnjem ukrepa, pogoji za upravičenost do pomoči ostajajo enaki.

Upravičenka do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oseba, ki je bila registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 1. septembra 2020 do uveljavitve ZZUOOP in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, tj. če bodo prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20% glede na leto 2019.

26. 2. 2021 je bil objavljen Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov, s katerim se določajo merila sorazmernosti pri ugotavljanja znižanja prihodkov po ZIUOOPE (PKP3), ZIUPDV (PKP4) in ZZUOOP (PKP5) pri ukrepih čakanja na
delo in temeljni dohodek.

Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka znaša 1.100 evrov na mesec za oktober, november in december 2020. Za samozaposlene, ki so pridobile pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna, pa ta znaša 700 evrov na mesec. Tiste, ki niste samozaposlene za polni zavarovalni čas, so upravičene do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka.

Vlogo za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka vložijo preko informacijskega sistema FURS do 30. junija 2021. Predloga obrazca izjave je objavljena na portalu eDavki.

Na dan oddaje vloge za temeljni dohodek morajo biti plačane vse zapadle obveznosti dajatev in izpolnjene druge denarne davčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno pravo, in jih pobira davčni organ.

Pravici -- temeljni dohodek in delno povrnjeni izgubljeni dohodek --  se med seboj izključujeta oz.  se znesek delnega povračila odšteva od temeljnega dohodka. Na MGRT so nam na vprašanje o različnih opredelitvah ogovorili, da ZZUOOP določa različne možnosti glede pomoči za samozaposlene, različne določbe se dopolnjujejo in obravnavajo različne možnosti, ki se v praksi lahko zgodijo.

Nazadnje posodobljeno 08. 04. 2021

Ali so samozaposlene, ki so delno zaposlene, upravičeni do temeljnega dohodka?

Na kratko: da, upravičene so do sorazmernega deleža temeljnega dohodka.

Osebe, ki so delno samozaposlene in delno zaposlene, so upravičene do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.

26. 2. 2021 je bil objavljen Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov, s katerim se določajo merila sorazmernosti pri ugotavljanja znižanja prihodkov po ZIUOOPE (PKP3), ZIUPDV (PKP4) in ZZUOOP (PKP5) pri ukrepih čakanja na delo in temeljni dohodek.

Samozaposlene morajo imeti na dan vloge plačane vse davčne obveznosti. Stanje zapadlih obveznosti se lahko preveri prek portala eDavki z vpogledom v knjigovodsko kartico.

Kaj se šteje kot prihodek pri ugotavljanju upravičenosti do temeljnega dohodka oziroma kako ugotovimo 20 % padec prihodkov v 2020 glede na 2019 ?

Na kratko: čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodstvu, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

20% padec prihodkov v 2020 glede na 2019 se ugotavlja glede na prihodke od prodaje, ki so določeni po pravilih o računovodstvu. Slovenski inštitut za revizijo nas je preusmeril na definicijo prihodkov po Slovenskem računovodskem standardu.V izkazu poslovnega izida se "Čisti prihodki iz prodaje" izkazujejo v AOP 110; v AOP 124 pa se izkazujejo 768 - Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki (subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije…).

Delovna štipendija, ki jo samozaposleni v kulturi lahko pridobijo na Ministrstvu za kulturo v okviru njihovega razpisa se knjiže med "Drugi prihodki, povezani s poslovnimi učinki" in se tako pri ugotavljanju upada prihodkov ne upošteva.

26. 2. 2021 je bil objavljen Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov, s katerim se določajo merila sorazmernosti pri ugotavljanja znižanja prihodkov po ZIUOOPE (PKP3), ZIUPDV (PKP4) in ZZUOOP (PKP5) pri ukrepih čakanja na
delo in temeljni dohodek.

Temljeni dohodek (iz spomladnskih ali jesenkih ukrepov pomoči) se ne upošteva v primerjavi letnih prihodkov.

Nazadnje posodobljeno: 07.12.2020

Kako se bo primerjalno določalo padec in porast prihodkov samozaposlenih, ki so začeli opravljati dejavnost v letu 2019 ali šele v letu 2020?

Na kratko: glede na povprečne mesečne prihodke.

Samozaposlene, ki niso poslovale v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičene, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi posledic epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če pa so s poslovanjem začele šele v letu 2020, pa so do temeljnega dohodka upravičene, če se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi posledic epidemije znižali za več kot 20% glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020.

Npr.: Povprečje prihodkov za celotno leto 2020 je za vsaj 20% manjše od prihodkov med 15.april in 31.avgust 2020.

26. 2. 2021 je bil objavljen Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov, s katerim se določajo merila sorazmernosti pri ugotavljanja znižanja prihodkov po ZIUOOPE (PKP3), ZIUPDV (PKP4) in ZZUOOP (PKP5) pri ukrepih čakanja na
delo in temeljni dohodek.

Ali lahko oba starša, ki sta samozaposlena, vložita vlogo za delno povrnitev izgubljenega dogodka zaradi varstva otroka?

Na kratko: Ni povsem jasno.

Zakon ne definira primera, kjer sta oba starša samozaposlena v kulturi, saj so v primeru samozaposlenih ukrepi povezani s fizično osebo z dejavnostjo in ne z osebnimi okoliščinami posameznic. V ZZUOOP je v 93. členu zapisano le: »(1) Upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi odrejene karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je: – samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2.« V 95. členu pa: »V primeru vloge za povračilo delno izgubljenega dohoda zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je upravičenec dolžan priložiti vlogi ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju druge zunanje objektivne okoliščine.«

Med tem je za zaposlene v 57. členu ZZUOOP v drug alineji jasno definirano, da je upravičenka do nadomestila plače le eden od staršev: »Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višje sile zaradi obveznosti varstva), je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.«

Kako se obravnava bolniška v razmerju do mesečnega temeljnega dohodka?

Na kratko: Načeloma bolniška na mesečni temeljni dohodek ne vpliva.

Vprašanje smo naslovili na več pristojnih inštitucij, a žal do sedaj jasnega odgovora na vprašanje še nismo prejeli. Na FURS-u, ki sicer poudarja, da ni pristojen za tolmačenje zakona, interpretirajo bolniško kot dohodek iz delovnega razmerja in ne dohodek iz dejavnosti v skladu s 6. točko drugega odstavka 37. člena Zdoh-2. FURS tako podaja mnenje, da po Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic Covid-19 (ZZUOOP) bolniška ne spada med prihodke, ki se upoštevajo med prihodki in so definirani kot »čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodstvu, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo«. Slednje bi pomenilo, da bolniška ne vpliva na pridobitev MTD.

Glede vprašanja smo pridobili tudi pravno mnenje, iz katerega pa izhaja, da zakon takšnega primera ne obravnava in zato ni moč predvideti, kako se bodo stvari izvajale v praksi. Čeprav ZZUOOP ne predvideva izjeme bolniške, se hkrati postavlja vprašanje, kako bodo pristojne institucije opredelile upravičenost do nadomestil. Po drugi strani pa ZZUOOP določa, da je oseba upravičena do MTD le v primeru, ko opravlja dejavnost v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic COVID-19.

Ob tem velja še opozorilo: ne glede na navedeno in glede na trenutno razlago FURS-a, ki bo izvajal izplačila MTD, ostaja dvom, da bo mogoče določilo 88. člena ZZUOOP tolmačiti drugače. V primeru vloženega zahtevka za mesečni temeljni dohodek in za izplačilo bolniškega nadomestila obstaja možnost, da bo upravičenka morala eno ali drugo vračati.

Ali obstaja sklad za najbolj ranljive samozaposlene v kulturi, kjer bi lahko dobili pomoč, ostali pa bi lahko donirali sredstva?

Na kratko: da, več na https://solidarniskulturo.org/.

Zaradi epidemija SARS-CoV-2 so ogromno škodo in breme že utrpeli najbolj prekarizirane, to so tudi samozaposlene v kulturi. Mnoge so čez noč ostali brez dela, številne brez sredstev za najbolj osnovno preživetje. Zaslužki za samozaposlene v kulturi so pogosto skromni tudi v najboljših časih, saj statistika kaže, da jih več kot četrtina živi pod pragom revščine. To pomeni, da prihrankov za te hude čase nimajo in da so potrebni solidarnostne pomoči.

Za podporo najbolj ranljivim samozaposlenim v kulturi lahko nakažete sredstva na spodaj navedeni humanitarni račun Rdečega križa (RKS-OZ Ljubljana).

Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Ljubljana, Tržaška cesta 132, SI-1000 Ljubljana

DELAVSKA HRANILNICA D. D.

IBAN: SI56 61000 11 22 33 44 82

SKLIC ALI REFERENCA: SI00/16-03-2020

Več informacij lahko preberete tu.

Kako ustvarjalkam in ustvarjalcem ponuditi premostitveno pomoč pa si lahko preberete tudi na spletni strani Solidarni s kulturo: https://solidarniskulturo.org/

Galerija Media Nox vabi k branju intervjujev s samozaposlenimi v kulturi na portalu Koronakultura, prek katerega opozarjajo na težave, s katerimi se te srečujejo v času ukrepov zaradi koronavirusa.

Kam se lahko obrnejo osebe, ki doživljajo osebno stisko v času ukrepov in epidemije covid-19?

Na kratko: psihologi in psihoterapevti so vam na voljo na št. 041 443 443.

Situacija, s katero se srečujemo, je izjemna in predstavlja izziv za vse. Če vas trenutne razmere obremenjujejo, so vam na voljo tudi različne oblike psihološke podpore. V ta namen so strokovnjakinje zdravstveno-vzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja ter drugih zdravstvenih služb v okviru zdravstvenih domov na voljo za brezplačne razbremenilne pogovore ob soočanju s stresom, strahovi ali skrbmi, povezanimi s koronavirusom.
Na spletni strani NIJZ lahko najdete seznam telefonskih kontaktov za nudenje psihološke podpore v zdravstvenih domovih v epidemološki situaciji s koronavirusom.

Na spletni strani vlade RS pa je objavljena telefonska številka 041 443 443, na kateri so vam na voljo izkušene psihologinje in psihoterapevtke vsak delavnik med 16. in 24. uro, konec tedna pa med 12. in 24. uro.

Kakšna je pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksinh stroškov?

Na kratko: samozaposleni lahko do 31. marca 2021 zaprosijo za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov.

Pomoč v obliki povračila nekritih fiksnih stroškov ureja Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 - ZIUOPDVE (PKP6) v členih od 109 do 113, pod pogojem, da ste na podlagi teh pomoči v svojih poslovnih knjigah pripoznali prihodke, oziroma da te pomoči znižujejo vašo neto izgubo (AOP 187) v izkazu poslovnega izida v upravičenem obdobju.

V Uradnem listu je bil 25. 03. 2021 objavljen Sklep vlade RS o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov pomoči. Sklp najdete na  tej povezavi, v razširjeni obliki pa so vsi podaljšani ukrepi dostopni na tej povezavi.

Vloga za dodelitev pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je dostopna na eDavkih.

Več pojasnil najdete na FURS spletni strani pogostih vprašanj, ali na vladnih spletnih straneh.

Nazadnje posodobljeno: 12.04.2021

 

Kako vrniti mesečni temeljni dohodek, če ste ugotovili, da niste upravičeni zanj?

Na kratko: v eDavkih oddate izjavo o vračilu najkasneje do 30. aprila.

26.2. 2021 je bil objavljen Pravilnik o merilih sorazmernosti pri pogoju ugotavljanja znižanja prihodkov, s katerim se določajo merila sorazmernosti pri ugotavljanja znižanja prihodkov po ZIUOOPE (PKP3), ZIUPDV (PKP4) in ZZUOOP (PKP5) pri ukrepih čakanja na delo in temeljni dohodek.

Če ste ugotovili, da niste dosegli meril  za dodelitev pomoči zaradi nezmožnost opravljanja dejavnosti oziroma opravljanje dejavnosti v bistveno zmanjšanem dejavnosti s primerjavo prihodkov med relevantnimi obdobji po 2. odstavku 91. člena ZZUOOP; tj. 20% upad (0z. 10% za pomoč marec-maj 2020) morate vrniti celotno pomoč.

Peti odstavek 91. člena ZZUOOP določa, da subjekt, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS.  To storite tako, da preko sistema-e-Davki oddate Izjava o vračilu MTD in oproščenih plačil prispevkov (NF_COVID19Vracilo), najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, ki je 31. april 2021.

Celoten znesek prejete pomoči morate vrniti v 30 dneh od vročitve odločbe.

Nazadnje posodobljeno 12.04.2021.

NEVLADNE ORGANIZACIJE

Do kakšnega bolniškega nadomestila so upravičene zaposlene v NVO?

(a) Če je delavka zdrava in se želi samoizolirati

Na kratko: ne.

Kot delavka v tem primeru nimate pravice do začasne zadržanosti od dela zaradi zdravstvenih razlogov (bolniškega staleža). Morebitno odsotnost z dela taka oseba ureja z delodajalcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1). Če je možno, se opravlja delo na domu, pri čemur je potrebno upoštevati določila iz dokumenta Opravljanje dela na domu in odrejanje drugega dela: pravice in obveznosti delodajalca in delavca pri opravljanju dela na domu in odrejanju drugega dela. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) ob izjemnih okoliščinah omogoča poenostavljeno odrejanje opravljanja dela na drugem kraju, tudi od doma. Delodajalci so v vsakem primeru dolžni zagotavljati varne pogoje dela na domu. Za ta namen mora organizacija izdati pisno odredbo o delu na domu in obvestilo Inšpektoratu za delo.

09.04.2021 je bil v Uradnem listu objavljen Sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, s čimer je Vlada RS podalšala ukrep do 31. maja 2021. Delodajalke, registrirani do 31. 12. 2020, uveljavljate povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo, če zaposlenim začasno ne morete zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije. Vlogo predložite v 8 dneh od napotitve na našem portalu za delodajalce ZRSZ.

Pogoj je upad prihodkov v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Le-to pa ne velja za NVO, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.

Več informacij najdete na spletni strani ZRSZ.

Nazadnje posodobljeno 13.04.2021.

(b) Če delavka prestaja karanteno na domu

Na kratko: da.

S 25.03.2021 je stopil v veljavo Sklep o spremembah Sklepa o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 s katerim je ukrep povračila nadomestila plače zaradi odrejene karantene ali višje sile podalšan  do 30. junija 2021.

Vloge se odda elektronsko na portalu za delodajalce ZRSZ, najkasneje v 8 dneh od prvega dne odsotnosti zaposlenega (zaradi odrejene karantene ali višje sile).

Več informacij nadete na spletni strani MDDSZ in ZRSZ.

Nazadnje posodobljeno 13.04.2021.

(c) Če je delavka doma zaradi varstva otrok

Na kratko: da.

S 25.03.2021 je stopil v veljavo Sklep o spremembah Sklepa o podaljšanju veljavnosti določenih ukrepov iz Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 ter Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 s katerim je ukrep povračila nadomestila plače zaradi višje sile podalšan  do 30. junija 2021.

V 93. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP) je zapisano, da "V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca."

Vloge se odda elektronsko na portalu za delodajalce ZRSZ, najkasneje v 8 dneh od prvega dne odsotnosti zaposlenega (zaradi odrejene karantene ali višje sile).

Več informacij nadete na spletni strani MDDSZ in ZRSZ.

Nazadnje posodobljeno 13.04.2021.

(č) Če delavki izolacijo predpiše zdravnik

Na kratko: da.

V tem primeru imajo delavke pravico do začasne zadržanosti od dela in nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela od 1. dne dalje v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v višini 90% od osnove. Bolniški list taki osebi izda osebna zdravnica, pri čemer se kot razlog določi »izolacija«. Izolacija se lahko izvaja v bolnišnici ali doma (vir ZZZS). ZZZS izplačuje nadomestila neposredno, in sicer se od uvedbe elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti od dela (eBOL) nadomestila izplačujejo na podlagi oddane vloge, ki je v času epidemije  elektronska. Več informacij in navodila za oddajo elektronske vloge za refundacijo nadomestila plače najdete na spletni strani ZZZS.

*Za ostale bolezni in poškodbe velja kot prej: V vseh drugih primerih začasne nezmožnosti za delo se nadomestilo plače izplača v breme delodajalke do 31. delovnega dne zadržanosti od dela, v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela dalje. Izjeme od tega pravila so določene v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) . ZZZS pa je sprejela tudi poenostavitev postopkov za izdajanje bolniške. Več informacij najdete na te povezavi.

Od 5. 2. 2021 pa ponovno velja Pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni)in sicer do 31.12.2021. Delavka mora o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvestiti delodajalko prvi dan odsotnosti, ter v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Za čas te odsotnosti je delavka upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalki, ki nato zahteva refundacijo od ZZZS. Več informacij najdete na spletni strani ZZZS.

Nazadnje posodobljeno 13.04.2021.

Kako NVO napoti delavko na čakanje na delo?

Na kratko: z odredbo. Za povračilo nadomestila za čakanje na domu NVO odda vlogo na ZRSZ.

05.04.2021 je bil v Uradnem listu objavljen Sklep o podaljšanju ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, s čimer je Vlada RS podalšala ukrep do 31. maja 2021. Delodajalke, registrirani do 31. 12. 2020, uveljavljate povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo, če zaposlenim začasno ne morete zagotavljati dela zaradi epidemije ali posledic epidemije.
Vlogo predložite v 8 dneh od napotitve na portalu za delodajalce ZRSZ.

Povračilo izplačanega nadomestila plače je 80% ali 100% in je omejeno z višino povprečne mesečne plače v Sloveniji za oktober 2020. Ta vključuje nadomestilo plače in prispevke za vsa socialna zavarovanja (bruto I).

Pogoj, da je organizacija upravičena do povračila nadomestila plače za čakajoče delavke, je upad prihodkov organizacije v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. Le-to pa ne velja za NVO, ki imajo status humanitarne organizacije po Zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po Zakonu o invalidskih organizacijah.

Tiste organizacije, ki ste imele delavke na čakanju že pred novim podaljašnjem, morate za obdobje po 01.02.2021 oddati novo vlogo.

Več informacij najdete na spletni strani ZRSZ.

Nazadnje posodobljeno 13.04.2021.

Ali drži, da lahko delavka koristi tudi tridnevno bolniško brez zdravniškega potrdila?

Na kratko: da, velja od 5. 2. do 31. 12. 2021

Od 5. 2. 2021 pa ponovno velja Pravica do kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni (3 dni)in sicer do 31.12.2021. Delavka mora o kratkotrajni odsotnosti zaradi bolezni pisno ali elektronsko obvestiti delodajalko prvi dan odsotnosti, ter v času koriščenja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali se gibati izven kraja svojega bivanja. Za čas te odsotnosti je delavka upravičen do nadomestila plače, ki ga izplača delodajalki, ki nato zahteva refundacijo od ZZZS.

Več informacij najdete na spletni strani ZZZS.

Nazadnje posodobljeno 13.04.2021.

Ali so NVO v kulturi upravičene do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksinh stroškov?

Na kratko: da. Pravna oseba lahko do 30. junija 2021 zaprosijo za pomoč v obliki nekritih fiksnih stroškov.

V skladu s prvim odstavkom 109. člena ZIUOPDVE je upravičenka do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov je pravna oseba, ki:

  • je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najkasneje do 1.septembra 2020,
  • ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
  • ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu: Uredba Komisije 651/2014/EU,
  • ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
  • zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.

Več pojasnil najdete na FURS spletni strani  ali na vladnih spletnih straneh.

Nazadnje posodobljeno: 08.04.2021

DRUGE INFORMACIJE

Kje vse je možno še najti pojasnila v povezavi z ukrepi COVID-19?

FURS objavlja Novice in pogosta vprašanja v zvezi z ukrepi PKP5 na davčnem področju. Za samozaposlene, družbenike in kmete pa so objavili tudi pogosta vprašanja: https://www.gov.si/novice/2020-10-27-kaj-peti-paket-protikorona-ukrepov-prinasa-za-samozaposlene-druzbenike-in-kmete/

V kolikor je vaš primer zelo specifičen, vam svetujemo, da se obrnete na vašega davčnega kontrolorja, ki vam je dodeljen na podlagi davčne številke. Kontakti so dostopni na https://www.fu.gov.si/kontakti/

Na vladnih spletnih straneh so vzpostavili posebno strani Korona virus (SARS-CoV-2), kjer lahko v razdelku Ukrepi za zajezitev širjenja okužb spremljate tudi aktualne odloke, ki omejujejo ali prepovedujejo gibanje, opravljanje določenih dejavnosti in izvajanje kulturnih ter umetniških vsebin. Na podstrani Karantena na domu pa je pojasnjeno, kaj to pomeni, najdete pa tudi navodila za pravilno izvajanje karantene.

Strokovne zdravstvene nasvete glede COVID-19 najdete na spletni strani NIJZ, kjer so poleg splošnih informacij in informativnih gradiv objavljena tudi pojasnila glede nove ureditve karantene na domu.

Pomembne informacije glede nadomestil zaradi začasne nezmožnosti za delo pa najdete na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer so objavljene tudi tabele, ki prikazujejo različne vrste situacij, ki se lahko pojavijo v povezavi z epidemijo bolezni COVID-19 ter upravičenost do bolniškega staleža in nadomestila ali drugih vrst prejemkov ter možnost njihove refundacije od ZZZS oz. drugih državnih organov. Veliko uporabnih informacij za delodajalke pa je zbranih tudi na povezavi Poslovanje zaradi preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19.


Pogosta vprašanja nastajajo v okviru servisa Asociacije, katerega pogoje uporabe lahko preberete na tej povezavi.

Deli