Samozaposlenim v kulturi se pogosto dogaja, da dobijo priložnost za delo v poklicu, za katerega nimajo registriranega statusa samozaposlenega v kulturi, prav tako pogosto pa se dogaja, da se za poklic, ki ga opravljajo dodatno, sploh ni možno registrirati kot samozaposlen v kulturi.
Tokrat v okviru servisa pojasnjujemo specifike izdajanja računov za delo, ki ga samozaposleni ne opravlja pogosto.
Preberite večObčine bi morale imeti že leta napisane lokalne kulturne programe, s katerimi bi strateško razvijale lokalno kulturo. A v praksi so ti programi pogosto mrtva črka na papirju, ali pa nevladnega sektorja ne upoštevajo v zadostni meri. Občine so tiste, ki za kulturo prispevajo tudi izjemno veliko sredstev, a v praksi se vsakič znova izkaže, da financiranje ni usmerjeno razvojno, predvsem pa ne v nevladni sektor. Višina sredstev za profesionalno delovanje nevladnega sektorja v kulturi tudi drastično upada skladno z velikostjo občin.
Kako lahko nevladniki v kulturi vplivamo na agende političnih strank pred lokalnimi volitvami? Pridružite se našemu zagovorniškemu posvetu v četrtek, 21. junija 2018.
Ustvarjalke in ustvarjalci v kulturi in umetnosti so vse pogosteje tarča napadov, nestrpnosti in žaljivk, kar je zaskrbljujoče. Po podelitvi nagrad Prešernovega sklada smo lahko spremljali več takšnih napadov, samo nekaj mesecev kasneje se zgodba ponavlja.
Goran Injac, dramaturg in umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, je bil po incidentu v Brnu, kjer so gledališko predstavo prekinili neonacisti, deležen še žaljivih in sovražnih pisem v Sloveniji. V Asociaciji ne pristajamo na tovrsten žaljiv diskurz o umetnosti in ustvarjalcih, zato v nadaljevanju posredujemo protestno pismo, pod katerega so že zabeleženi številni podpisi podpore, tudi naš.
V sklopu kampanje Čas je za kulturo in umetnost (#časzakulturo) je Asociacija 16. maja izvedla posvet na temo prihodnosti nevladnega sektorja v kulturi.
Poleg nekaterih znanih zahtev, s katerimi se bo prihodnja ministrica ali minister moral nujno spopasti, smo slišali tudi kar nekaj konceptualnih premislekov o pogojih razvoja sodobne umetnosti.
Lokalne skupnosti imajo po ustavi in zakonu veliko pristojnosti in znotraj slednjih je tudi urejanje kulture, kar se odvija skozi lokalno kulturno politiko. Kaj so dobre in kaj slabe prakse, raziskujemo skozi redno Kulturosferino rubriko.
Mesto Ljubljana ima pestro kulturno ponudbo in je hkrati mesto, ki tako nominalno kot procentualno zagotavlja enega najvišjih proračunov za kulturo. Mestna občina Ljubljana v svojih odgovorih prepoznava kulturo kot enega pomembnejših sektorjev razvoja mesta, Uroš Veber iz Zavoda Projekt Atol pa poleg številnih pozitivnih plati izpostavlja tudi nekaj izzivov za prihodnost.