Servis: Karierna dinamika in obveznosti samostojnih delavk in delavcev v kulturi

Foto: Nada Žgank

Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovane karierne dinamike za samostojne delavce v kulturi. Mehanizem karierne dinamike predpostavlja, da bodo samostojnemu delavcu v kulturi s pravico do plačila prispevkov za socialno varnost ti prispevki plačani od višje osnove, v kolikor bo v sektorju dejaven dlje časa.

Drugače povedano: na podlagi dobe delovanja v sektorju, se bo posameznika ali posameznico razvrstilo v razred karierne dinamike, v vsakem od treh razredov pa bodo prispevki plačani od drugačnega odstotka osnove. V nadaljevanju predstavljamo sistem karierne dinamike, kot ga predvideva nova zakonodaja, nato pa še specifične obveznosti, ki jih imate samostojni delavci in delavke v kulturi, da se boste v karierno dinamiko vključili.

Preberite več

Asociacija zbira izkušnje samozaposlenih z izvajanjem Uredbe o minimalnem plačilu

Na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je v 82.c členu določil minimalno plačilo za samozaposlene v kulturi in druge delavce, ki delo opravljajo za javne zavode s področja kulture, je bila sprejeta Uredba o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi. Uredba določa višino urnih postavk ter primerljivost poklicev, njene določbe pa veljajo od 26. avgusta 2025 do 31. decembra 2025, ko bo Ministrstvo za kulturo izdalo novo Odredbo, usklajeno s plačami javnih uslužbencev.

ANKETA ZA SAMOZAPOSLENE

V Društvu Asociacija nas zanima, kako se nova ureditev uresničuje v praksi – ali so samozaposleni z njo seznanjeni, kje prihaja do težav in kako se zakonske novosti odražajo v vsakdanjem delu kulturnih delavk in delavcev. Zato smo pripravili anonimno anketo, s katero želimo zbrati konkretne izkušnje s terena.

Preberite več

Skrb za duševno zdravje prostovoljcev – utrinki usposabljanja

Foto: Slovenska Filantropija

Prostovoljske organizacije in organizacije s prostovoljskim programom s svojim delom predstavljajo neprecenljiv del naše skupnosti, saj mnoge pokrivajo tudi področja, ki jih državne strukture ne zmorejo. Delo z ranljivimi skupinami, prekomerno razdajanje in mnogi drugi faktorji pa lahko predstavljajo tudi veliko tveganje za duševno zdravje prostovoljcev. 

Mentorji prostovoljcev imajo zato neprecenljivo in ključno vlogo. Ti so tisi, ki posameznika sprejmejo, primerno usposobijo za prostovoljsko delo in ga hkrati tudi spremljajo pri opravljanju tega dela. 

Zavoljo podpore mentorjem in koordinatorjem prostovoljstva pri podpiranju tudi duševnega zdravja prostovoljcev smo 20. novembra v Kopru v sklopu projekta izvedli usposabljanje zanje na temo duševnega zdravja prostovoljcev. 

Preko usposabljanja smo naslovili vprašanja, kot so kaj storiti, če se nam zdi, da se naš prostovoljec spopada s stiskami? Kako to prepoznati? Kako in ali sploh o tem govoriti? Kako pri tem poskrbeti zase? Kako zmanjšati možnost nastanka stisk pri prostovoljcih?

Tekstilne delavnice Dvojina v mariborskem zaporu in BIEN Bienale tekstilne umetnosti

Foto: Zavod Carnica

Dvojina je tekstilni projekt z družbenimi učinki, ki ga je umetnica, arhitektka in samozaposlena v kulturi Nina Vastl Štefe razvila za Bienale tekstilne umetnosti BIEN 2025. Projekt spodbuja odprtost, dialog, rokodelstvo v skupnosti in individualni izraz. Dve osebi sodelujeta ter skupaj ustvarita nekaj lepega in uporabnega. Projekt ponuja priložnost, da osebi, ki se že poznata ali se na novo spoznata, oblikujeta novo vez. Naloga vsakega para Dvojine je, da v določenem časovnem okviru sešije kos blaga z enostavnimi vbodi in vzorci. Udeleženci si lahko med procesom pomagajo, se pogovarjajo in sodelujejo. Na koncu se oba kosa blaga združita in sešijeta v dekorativno blazino. Blazine ostanejo v lasti uporabnikov oz. organizacije, kjer se delavnica odvija.

Preberite več