V zadnjem času se nekateri samostojni delavci in delavke v kulturi soočate z nepričakovanimi pozivi za plačilo prispevkov za socialno varnost, čeprav imate priznano pravico do njihovega kritja s strani države oziroma Ministrstva za kulturo v njenem imenu. V prispevku obravnavamo razloge, zaradi katerih lahko pride do takšnih zahtev za doplačila, in kaj lahko storite?
Običajno sta razloga za doplačila dva, in sicer:
- Preseganje dohodkovnega cenzusa: Če vaši dohodki zadnjih treh let (za največ 30 %) presežejo zakonsko določene meje, država krije le določen delež prispevkov, razliko do vaše zavarovalne osnove pa morate praviloma kriti sami. Več o drsnem cenzusu in plačilu prispevkov za socialno varnosti si lahko preberete v prispevku: SERVIS: Uvedba drsnega cenzusa.
- Zvečanje zavarovalne osnove: Ministrstvo za kulturo prispevke za socialno varnost krije na podlagi razredov karierne dinamike. Različni razredi so upravičeni do kritja različnih količin prispevkov, problem pa nastane kadar zavarovalna osnova preseže količino upravičenega kritja. Več o določanju zavarovalne osnove si lahko preberete v tem prispevku: SERVIS: Kdaj samozaposleni plača višje prispevke.
Ta drugi primer se lahko pojavi zaradi načina, na katerega država na podlagi preteklega poslovanja oceni pričakovani dobiček v prihodnjem letu. Če ste v preteklem letu ustvarili dobiček, ki presega 60 % letne povprečne plače, se vam zavarovalna osnova za obračun prispevkov določi po formuli, predstavljeni v tem prispevku. Podobno se lahko zgodi tudi samozaposlenim, ki so status pridobili šele med letom in so zaradi zadrževanja računov za izplačilo v času trajanja statusa v razmeroma kratkem obdobju ustvarili večji prihodek. Po četrtem odstavku 3. člena Pravilnika o določanju zavarovalne osnove se namreč dobiček, ki se ne nanaša na celotno davčno leto, preračuna na letno raven. Če ponazorimo s konkretnim primerom: če ste v zadnjih treh mesecih ustvarili 9.000 EUR dobička (dobiček = razlika med prihodki in normiranimi ali dejanskimi odhodki), se ta znesek deli s številom mesecev (3) in pomnoži s številom vseh mesecev v letu (12). Letni preračun tako znaša: (9.000 EUR / 3) × 12 = 36.000 EUR. Sistem na tej podlagi predpostavi, da bi lahko podoben obseg dobička ustvarili tudi v celotnem prihodnjem obdobju, in temu ustrezno določi zavarovalno osnovo. Posledično so lahko prispevki za socialno varnost odmerjeni od osnove, ki ne odraža vaše dejanske finančne situacije oziroma vaših pričakovanih prihodkov v tekočem letu.
Če ocenjujete, da v tekočem letu ne boste ustvarili dobička v višini, na podlagi katerega vam je bila določena zavarovalna osnova, lahko to osnovo med letom znižate. Znižanje je mogoče za največ 20 %, vendar zavarovalna osnova ne sme biti nižja od zakonskega minimuma, tj. 60 % povprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, preračunane na mesec. Spremembo lahko uredite prek portala eDavki, tako da med vloženimi dokumenti odprete obrazec OPSVZ in v njem uveljavite znižanje zavarovalne osnove v skladu s predvidenim dobičkom, vendar največ za 20 %. Pri tem velja opozorilo: po drugem odstavku 11. člena Pravilnika o določanju zavarovalne osnove se lahko v naslednjem obdobju zavarovalna osnova dodatno poveča. Če se namreč ob koncu leta izkaže, da zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička za leto, v katerem ste uveljavljali znižanje, za več kot 20 % presega znižano zavarovalno osnovo, se v prihodnjem obdobju zavarovalna osnova, ugotovljena na podlagi dejanskega dobička, poveča za 20 %. Znižanje je zato smiselno uveljavljati premišljeno in le, če imate utemeljeno oceno, da bo vaš dejanski dobiček nižji od tistega, na podlagi katerega je bila določena trenutna zavarovalna osnova.