Društvo Asociacija je Ministrstvu za kulturo poslalo odziv na predlog novega Pravilnika o strokovnih komisijah ter pripravilo dva konkretna normativna modela njegove dopolnitve. Prednostni model ohranja presojo statusnih pravic pri področnih komisijah, alternativni pa za primer ohranitve horizontalne statusne komisije določa obvezno vključitev področne stroke. Oba modela obenem krepita pluralnost, samostojnost in sledljivost dela komisij.
Pravilnik ureja število in področja stalnih strokovnih komisij, postopek njihovega imenovanja, naloge, način dela, preprečevanje nasprotja interesov, dokumentiranje odločanja in plačilo članov. Gre zato za izvedbeni predpis, ki pomembno vpliva na strokovno presojo javnih kulturnih programov in projektov, programov javnih zavodov, statusnih pravic ter drugih zadev s področja javnega interesa za kulturo.
Posodobitve, ki jih pozdravljamo
Predlog vsebuje več rešitev, ki lahko prispevajo k jasnejši organizaciji dela komisij. Pozdravljamo zlasti natančnejšo ureditev administrativne podpore, evidentiranje poteka usklajevanja ocen, poročilo komisije ob zaključku mandata ter podrobnejšo razmejitev nekaterih področij, med drugim plesnih umetnosti ter arhitekture in oblikovanja. Smiselna je tudi omejitev dolgoročnega imenovanja komisij v času, ko minister opravlja tekoče posle. Te rešitve pa morajo spremljati dovolj jasna pravila o področni pristojnosti, sestavi komisij in strokovni avtonomiji njihovih članov.
Statusne pravice naj še naprej presoja več področnih strokovnjakov
Osrednje vprašanje odziva je predlagana ponovna uvedba horizontalne komisije, ki bi obravnavala statusne pravice samostojnih delavcev v kulturi z različnih področij. Asociacija že dalj časa zagovarja, da naj strokovni del teh postopkov ostane pri matičnih področnih komisijah. Ocena kakovosti referenc, pomena dosežkov, značilnosti posameznega poklica in pogojev dela namreč zahteva specifično poznavanje področja.
V prednostnem modelu, ki smo ga ministrstvu predlagali, zato statusno vlogo presoja pristojna področna komisija. Kadar posameznik deluje na več področjih, se delo komisij organizira skladno s področji, relevantnimi za posamezni postopek. Pravilnik pri tem ne posega v materialna pravila ZUJIK in Uredbe o samostojnih delavcih v kulturi glede izbire področja ter izpolnjevanja pogojev kakovosti in obsega, temveč ureja samo proces strokovne presoje.
Ker ministrstvo predlaga drugačno organizacijsko rešitev, smo pripravili tudi alternativni model. Po njem horizontalna komisija ostane nosilka končnega strokovnega mnenja, vendar mora pred prvo presojo pridobiti obrazloženo mnenje pristojne področne komisije. Od tega mnenja lahko odstopi le z izrecno, vsebinsko in preverljivo obrazložitvijo. Tako je mogoče ohraniti enotnejšo organizacijo postopka, ne da bi horizontalna komisija nadomestila področno ekspertizo.
Strokovnost naj krepi dopolnilna presoja, interdisciplinarno delovanje pa, kadar nujno, medpodročni senat
V obeh modelih predlagamo institut dopolnilne strokovne presoje. Če vlagatelj v izjasnitvi konkretno opozori na spregledano ali napačno razumljeno referenco, nepravilno ugotovljeno strokovno dejstvo, neustrezno uporabo strokovnega merila ali manjkajočo področno kompetenco, se sporno strokovno vprašanje presodi ponovno. Pri dopolnilni presoji sodeluje najmanj en dodatni področno usposobljen strokovnjak, ki pri prvotni presoji ni sodeloval. Splošno nestrinjanje ali izključno pravni oziroma administrativni ugovor takšne ponovne presoje ne sproži.
Medpodročni senat je predviden kot izjema za zadeve, ki so vsebinsko tako nedeljivo povezane z več področji, da jih ni mogoče ustrezno obravnavati z ločenimi področnimi mnenji. Senat ni nova začasna komisija, ampak oblika skupnega dela članov pristojnih stalnih komisij. Kadar je potrebno le posamezno znanje drugega področja, je administrativno ustrezneje pridobiti omejeno obrazloženo mnenje druge komisije ali vključiti dodatnega strokovnjaka brez glasovalne pravice.
Podporni programi ter transdisciplinarno in čezsektorsko delo sta stalna sodobna stvarnost kulture in medijev
Asociacija predlaga ohranitev samostojne stalne komisije za podporne programe. Ti programi niso vezani le na posamezno umetniško zvrst, temveč zagotavljajo pravno, informacijsko, zagovorniško, izobraževalno, produkcijsko in strokovno in področno razvojno podporo nevladnim organizacijam, samostojnim delavcem, občinstvom ter drugim akterjem kulturnega sektorja. Njihova presoja zato zahteva med drugim poznavanje kulturne politike, razvoja nevladnega sektorja, podpornih dejavnosti in pogojev dela v kulturi.
Predlagamo tudi stalno komisijo za transdisciplinarne umetnosti in čezsektorske kulturne programe. Ministrstvo takšne programe že financira z večletnimi projektnimi in programskimi razpisi, priznava povezane poklice ter občasno izvaja druge čezsektorske projekte, tudi v okviru kohezijskih sredstev. Ker gre za razvito področje in ponavljajoče se naloge, je stalna komisija primernejša od vsakokratnega oblikovanja začasne komisije. Kadar obravnavana zadeva zahteva posebno znanje partnerskega sektorja ali discipline, ki v komisiji ni ustrezno zastopana, se naj komisiji priključi ustrezni dodatni strokovnjak brez glasovalne pravice.
V Asociaciji še za dodatno krepitev sestave, avtonomije in sledljivosti odločanja
Za vse stalne komisije predlagamo najmanj pet članov. Njihovo število in sestava naj upoštevata raznovrstnost področja, obseg nalog in verjetnost izločitev zaradi nasprotja interesov. Komisija kot celota mora povezovati različne zvrsti, generacije, organizacijske oblike in geografska okolja ter vključevati neposredne izkušnje iz nevladnih organizacij, dela samostojnih delavcev v kulturi in drugih okolij kulturne produkcije.
Člani naj pred skupno razpravo pripraviti samostojne individualne ocene in obrazložitve. Končno mnenje sprejme komisija po vsebinski razpravi, spremembe individualnih ocen pa morajo biti strokovno utemeljene in sledljive. Član mora imeti možnost podati obrazloženo ločeno mnenje. Predsednik organizira delo in skrbi za roke ter enakopravno sodelovanje, ne sme pa spreminjati individualnih ocen ali zahtevati njihove vsebinske spremembe. Enako velja za skrbnika in druge uslužbence ministrstva, katerih vloga je administrativna, pravna in finančna podpora.
Začasne komisije niso nadomestek za stalne, kontinuiteto mandatov in prenos znanja pa gre spodbujati in ohranjati
Začasna komisija je ustrezna za posebno, enkratno in časovno omejeno nalogo, ki je ni mogoče izvesti v okviru obstoječe stalne komisije ali skupnega dela več stalnih komisij. Ne sme postati nadomestek za stalne komisije pri rednih ali ponavljajočih se razpisih, podpornih programih oziroma statusnih postopkih. Predlagamo tudi, da sprejetje novega pravilnika samo po sebi ne prekine mandatov vseh obstoječih komisij. Nova področja je mogoče vzpostaviti, obstoječe komisije pa po potrebi dopolniti, ne da bi bila prekinjena kontinuiteta njihovega dela.
Ministrstvu za kulturo smo posredovali celovit odziv z dvema normativnima predlogoma
Asociacija je poleg vsebinskega odziva pripravila dva redakcijsko izdelana predloga sprememb pravilnika. Prednostni model neposredno uveljavlja področno presojo statusnih pravic. Alternativni model ohranja horizontalno komisijo, vendar jo procesno povezuje s področnimi komisijami in uvaja dopolnilno presojo ob konkretno izkazani strokovni pomanjkljivosti. V vseh drugih bistvenih rešitvah sta modela usklajena.
Predlog pravilnika je bil siceer na portalu e-Demokracija objavljen 26. avgusta 2026, javna razprava pa je trajala do 3. septembra 2026. V odzivu smo opozorili tudi, da bi bilo treba tako pomembno spremembo podpreti z evalvacijo veljavne ureditve, predstavitvijo razlogov in pričakovanih učinkov ter daljšim strokovnim dialogom.
Do dokumentov lahko dostopate na spodnjih povezavah.
Odziv Društva Asociacija na predlog pravilnika: DOSTOPAJ TU
Prednostni model: področne komisije in statusne pravice: DOSTOPAJ TU
Alternativni model: horizontalna statusna komisija z obvezno področno presojo: DOSTOPAJ TU
Predlog pravilnika na portalu e-Demokracija: e-Demokracija