Analiziramo: kultura in umetnost v Mestni občini Kranj

Pred vami je krajša analiza stanja kulture in umetnosti v mestni občini Kranj (MOK). Če želimo razumeti koliko MOK namenja za kulturo moramo najprej pojasniti določene proračunske postavke. Sredstva za kulturo se skrivajo pod postavko Kultura, šport in nevladne organizacije, kamor sodijo nepremična in premična kulturna dediščina, ohranjanje kulturne dediščine, knjižničarstvo in založništvo, programi v kulturi, ljubiteljska kultura in drugi programi v kulturi, šport, programi za mladino itd. Za kulturo in umetnost je ključen krovni program 18 – Programi v kulturi.

Preko programa 18 – Programi v kulturi se zagotavljajo sredstva za knjižnično dejavnost Mestne knjižnice Kranj, za umetniške programe in projekte nevladnih organizacij, za Prešernovo gledališče Kranj, vsakoletni festival Teden slovenske drame ter razvoj intermedijskih in drugih umetnosti v sklopu stolpa Škrlovec.[i] Znotraj glavnega programa so štirje podprogrami in sicer knjižničarstvo in založništvo, umetniški programi (Prešernovo gledališče Kranj, nevladne organizacije), ljubiteljska kultura in drugi programi v kulturi (Prešernovo gledališče Kranj, Mestna knjižnica Kranj, Gorenjski muzej). Za neodvisno kulturo je relevanten predvsem podprogram Umetniški programi, preko katerega se financirajo tudi nevladne organizacije in samostojni delavci v kulturi, poleg njih pa tudi Teden slovenske drame in v delu Prešernovo gledališče Kranj.

Mestna občina Kranj je 29.9.2021 na 28. seji Mestnega sveta MOK sprejela Program kulture MOK 2021 – 2025. Ta torej ne velja več, a se v letošnjem letu pričakuje sprejetje novega lokalnega programa za kulturo. V skladu s 14. členom ZUJIK lokalna skupnost sprejme svoj lokalni program za kulturo za obdobje osmih let, pri čemer lahko program vsebuje tudi dolgoročne usmeritve, ki presegajo to obdobje. Lokalne skupnosti sicer niso obvezane sprejeti lokalnega programa za kulturo, v kolikor je javni interes za kulturo opredelijo v drugem dokumentu razvojnega načrtovanja. Ta izjema pa ne velja za mestne občine, ki so po zakonu obvezane sprejeti lokalni program za kulturo. V društvu smo preverjali predvsem pretekli program, pod predpostavko, da bo občina podobnim usmeritvam sledila tudi v bodoče.

Za programe v kulturi MOK letno namenja približno štiri milijone evrov, ker je približno 5% celotnega proračuna MOK. Velika večina, okoli 85% teh sredstev, je namenjenih za programe in investicije javnih zavodov. V zadnjem veljavnem Programu kulture so zapisali, da se sredstva za tekoče investicije povišujejo z indeksom ravni cen, kar zagotavlja dobre pogoje za nadaljnji razvoj področja.

Pretekli Program kulture ugotavlja, da je za nevladno sceno značilno delovanje v oteženih pogojih. Cilj in namen je z javnimi razpisi zagotavljati pogoje za delovanje NVO na področju uprizoritvenih umetnosti ter povečati podporo produkcijam, projektom in programom neodvisnih kulturnih producentov.

Na področju ljubiteljske dejavnosti v MOK deluje okoli 50 kulturnih društev s 130.000 izvajalci. Večina je sofinancirana preko vsakoletnega javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov in programov v MOK. Med ljubiteljskimi dejavnostmi prevladuje glasbena dejavnost. Sama občina v programu pripoznava, da poklicne nevladne organizacije, torej takšne, ki imajo zaposlen svoj kader, izvajajo izredno zahteven, visokokakovosten, angažiran in izviren umetniški program. NVO s področja kulture in umetnosti tako nemalokrat zapolnijo vrzeli izvedbe programov, ki jih ni v programskih shemah javnih zavodov s področja kulture.

V pretekli Program kulture so zapisali tudi, da opažajo »nizek prirastek novoustanovljenih kulturnih društev oz. drugih profesionalnih ali polprofesionalnih nevladnih organizacij, ki bi producirale nove, atraktvine in sveže projekte z novimi, še ne uveljavljenimi izvajalskimi imeni.«. Sama občina je ocenila, da gre razloge iskati v neizpolnjenih pogojih za delovanje – odsotnost prostorskih pogojev za vadbo, ateljejev, skupnih pisarn, večnamenskih dvoran. Mnogi umetniki zato ustvarjajo v Ljubljani, saj imajo tam boljše pogoje.

Pri pridobivanju razpisnih sredstev iz tujine je med nevladnimi organizacijami nauspešnejša Layerjeva hiša. Večina nevladnih organizacij pa le s težavo pridobiva dodatne vire sredstev za izvedbo programov in projektov.

Financiranje – od proračuna do razpisov

Pregledali smo proračune MOK od leta 2021 do 2026 ter vsakoletne javnerazpise za sofinanciranje kulturnih projektov in programov v Mestni občini Kranj. Pregled relevantnih podatkov kaže, da rast sredstev za kulturo ne sledi rasti proračuna. Odhodki celotnega proračuna naraščajo. Povprečna letna stopnja rasti (CAGR) za celoten proračun v obdobju 2021 – 2026 znaša 11,52% letno. Nasprotno pa programi v kulturi, kjer se financira večina kulturno-umetniške produkcije izkazujejo povprečno letno rast 7,89%. Delež, ki ga iz proračuna prejema kultura se torej skozi leta relativno zmanjšuje. Javni razpisi za sofinanciranje kulturnih projektov in programov v obdobju 2021 – 2026 kažejo povprečno letno stopnjo rasti 5,91%, če izločimo ljubiteljske dejavnosti pa je povprečna letna rast večja, in sicer 9,81 odstotna.

Če pogledamo postavko Programi v kulturi, ki predstavlja financiranje kulture v MOK vidimo, da delež proračuna za kulturo v celotnem proračunu v resnici pada, kar pomeni, da občina za kulturo dejansko namenja vse manjši delež:

(Vir: MOK in lastni preračuni)

Podobno ugotovimo, če pogledamo delež podprograma Umetniški programi. Tudi slednji je v zadnjih petih letih upadel.

(Vir: MOK in lastni preračuni)

Pogledali smo tudi kakšna je povprečna letna rast na posameznih postavkah glede na predhodno leto in tudi tu je opazno relativno zaostajanje sektorja kulture. Ker je v obdobju 2021 – 2026 prišlo letno do večjih skokov smo izračunali povprečno letno stopnjo rasti (CAGR) za to obdobje in za posamezne postavke.

Kot vidimo gre za relativno zaostajanje področja kulture in umetnosti, tako v celoti, kot v podprogramu in tudi  glede na rast sredstev za krovni občinski razpis. V graf niso vključeni podatki za ljubiteljsko kulturo, ki so v resnici najslabši, saj ima postavka ljubiteljska kultura kot edina negativno povprečno letno rast v tem obdobju in sicer – 6,09%.

Preverili smo tudi vsakoletne Javne razpise za sofinanciranje kulturnih projektov in programov v Mestni občini Kranj od leta 2021 do 2026. Razpis je praviloma razdeljen na več sklopov – tako je imel leta 2021 tri sklope, leta 2024 pa kar pet sklopov. Prvi sklop je po pravilu vedno namenjen sofinanciranju programov in projektov kulturnih društev s področja ljubiteljske kulture (glasba, folklora, ples, gledališče, lutkovna dejavnost, likovna dejavnost, fotografija, film, video, literatura). Drugi sklop praviloma predstavlja sofinanciranje izbora kulturnih projektov za samostojne delavke in delavce v kulturi in nevladne organizacije s področje kulture, ki so ustanovljene kot društva, zavodi ali druge nevladne organizacije. Pod sklopom III se praviloma financira kulturne projekte na javnih površinah. Gre za sofinanciranje projektov, ki so usmerjeni v oživljanje posameznih mestnih predelov, ki so v razpisu podrobno navedeni in, ki so namenjeni predvsem pešcem. Namen je oživljanje kulturne podobe mestnega jedra ter javna dostopnost do dejavnosti, ki se financirajo iz občinskih sredstev.

Sklopa IV in V se pojavljata sporadično. Leta 2022 se je preko sklopa IV izvedel triletni razpis za obdobje 2022 – 2024, ki je sofinanciral kontinuirane programe nevladniih organizacij. Šlo je za podporo programom, ki so obsežnejši, kontinuirani (celoletni, sezonski, večdnevni) in zaokroženi ter so vsebovali vsaj 10 ponovitev na leto. V letu 2024 se je preko sklopa IV s 25.000 evri, ki jih je prejelo Kulturnoumetniško društvo Subart,  financiralo alternativno kulturo za mlade. Gre torej za sklop, ki financira društva v javnem interesu na področju kulture, ki imajo tudi status javnega interesa na področju mladinskega sektorja. V letu 2025 je imel razpis kar pet sklopov, saj se je poleg tradicionalnih treh sklopov financiralo še alternativne programe za mlade in ponovno izvedlo triletni razpis, ki se je v tem letu iztekel.

V spodnji tabeli je prikazan delež razdeljenih sredstev v proračunu MOK in delež znotraj podprograma Umetniški programi:

(Vir: MOK in lastni preračuni)


Kot vidimo sredstva namenjena razpisom za področje kulture kot delež proračuna skozi leta relativno upadajo. Malo drugačna sliko kažejo razpisna sredstva kot delež podprograma Umetniški programi:

(Vir: MOK in lastni preračuni)

Če iz razpisa izločimo ljubiteljsko kulturo pa dobimo sledeči graf:

(Vir: MOK in lastni preračuni)

Pod črto lahko ugotovimo, da se delež kulture v proračunu MOK dejansko zmanjšuje. Zmanjšanje je opazno tudi na področju neodvisne kulture in umetnosti, ki že tako ali tako predstavlja zgolj 15% vse financirane kulture v MOK. Kot potrjujejo tudi akterji s scene so razlike med javnimi zavodi in neodvisnimi ustvarjalci velike. Čakanje na rezultate razpisov je praviloma dolgotrajno, tudi zaveza iz Programa kulture MOK 2021- 2025 o usklajevanju zneskov z inflacijo ni bila uresničena. Program kulture je sicer potekel lani, tako da bo občina morala sprejeti nov lokalni program za obdobje osmih let. Dodati je treba, da MOK poleg omenjenega krovnega razpisa vsako leto razpiše še dva ciljna razpisa in sicer javni razpis za izbor programskega upravitelja Layerjeve hiše in javni razpis za izbor programskega upravitelja Stolpa Pungert. V letu 2026 so v ta namen namenili 5.285.438 EUR.


[i] Stolp je bil zgrajen v času turških vpadov in je del kranjskega mestnega obzidja. Leta 2011 je po prenovi postal kulturno prizorišče, kjer se uprizarjajo manjše inovativne predstave, koncerti in drugi kulturno-izobraževalni dogodki. V zgornji etaži se nehaja galerija Janeza Puharja, ki gosti različne  fotografske, multimedijske in intermedijske umetnike.

[ii] Evidenco lokalnih programov vodi Ministrstvo za kulturo, dostopno na: https://www.gov.si/zbirke/storitve/vpis-v-evidenco-lokalnih-programov-za-kulturo/