V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno – umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je drugi od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Koper (MOK) in obalnimi akterji. O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikoma NVO in samostojnim delavcem v kulturi.
Pogovarjali smo se z oblikovalcem Martinom Zelenkom Polesom, s kulturno-izobraževalnim društvom PiNA, ki deluje na področju neformalnega izobraževanja, umetnosti in kulture ter zastopništva, Jasno Dadles s kulturnega društva Lib-Art, ki organizira piranski Tartini festival, s predstavnikom Športnega kulturnega društva Bali Koper Jako Miklavčičem, s predsednikom Društva Izolani, sicer kulturnikom Dragom Mislejem – Mefom, s Majo Bavdaž Gross, umetniško vodjo MCLU Koper, s predstavnikom Klub urbanega razvoja in alternative – Inde Drugje Matijo Gregoričem ter s predstavnikom MOK Mitjo Volčanškom.
.V Kopru in na obali odgovori občine in kulturnih akterjev ne kažejo povsem enotne slike, predvsem na ravni razumevanja profesionalnega kulturnega dela. Še vedno je tudi nekaj odprtih vprašanj na področju stabilnega financiranja, kulturne infrastrukture, pogojev za delo ter dojemanje razlike med profesionalno in ljubiteljsko kulturo s strani oblasti.
Najprej nas je zanimalo, kako sogovorniki ocenjujejo stanje kulture in umetnosti v občini.
KID PiNA: “Osnovno področje je urejeno, obstajajo razpisi za NVO iz kulture, samo ni sodobnega dojemanja profesionalne kulture, vse je enačeno s ljubiteljsko in tudi velika večina organizacij je na ljubiteljski ravni. Veliki javni zavodi so vsebinsko precej konservativni, in propulzivnih NVOjev je relativno malo.”
Lib-Art: “Občina Piran razpolaga z izjemnim kulturnim potencialom, ki temelji na bogati zgodovinski dediščini, identiteti prostora in mednarodni prepoznavnosti Giuseppeja Tartinija. Kulturno življenje je raznoliko in aktivno, pri čemer pomembno vlogo poleg javnih zavodov igrajo tudi nevladne organizacije. Kljub temu ocenjujemo, da kulturni potencial občine še ni v celoti sistemsko in razvojno izkoriščen, zlasti v smislu dolgoročnega strateškega načrtovanja in podpore profesionalnim kulturnim programom.”
Martin Zelenko Poles: “Slabo, saj so najemnine za poslovne prostore zelo visoke. Premalo je poudarka na lokalni kulturni proizvodnji.”
MOK poudarja, da je kultura za mesto ključno področje: “Pomen kulture in umetnosti je v Mestni občini Koper ključen, saj prispevata k oblikovanju identitete skupnosti, socialni povezanosti in kakovosti življenja občanov. Obenem vplivata tudi na gospodarski in turistični razvoj mesta. Mestna občina Koper kot največja med štirimi občinami slovenske Istre predstavlja osrednje kulturno stičišče in deluje povezovalno tako na področju skupnih kulturnih projektov in prireditev kot tudi pri razvoju skupne kulturne infrastrukture ter čezmejnih povezav.”
Po oceni Draga Misleja Mefa (Društvo Izolani) kulturna ponudba v Izoli presega pričakovanja glede na vložke občine. Kot prednosti izpostavlja bogato glasbeno in filmsko dogajanje ter aktivne posameznike, hkrati pa opozarja na pomanjkanje razvojne strategije, koncertnih prizorišč in ustrezne infrastrukture:
“Glede na pomanjkanje dolgoročne strategije razvoja kulture v občini je stanje razmeroma dobro, posebej zahvaljujoč aktivnim posameznikom in skupinam zanesenjakov.”
Matija Gregorič iz Kluba Inde Drugje ocenjuje, da se je kulturni prostor v Kopru v zadnjih letih izboljšal, predvsem zaradi vzpostavitve kulturnega stičišča Libertas, ki je po njegovem mnenju omogočilo več ustvarjalnega prostora za mlade ustvarjalce in že uveljavljene kulturne akterje.
“Menim, da se je v Mestni občini Koper v zadnjih petih letih področje kulture opazno razvilo.”
Po njegovi oceni je razvoj kulturne infrastrukture pomembno prispeval k večji dostopnosti prostorov in širšim možnostim za izvedbo kulturnih programov.
Jaka Miklavčič (ŠKD Bali): “Javne finance, namenjene za kulturo, so kronično prenizke in nezadostne. Kultura in umetnost zato stagnirata oz. izjemoma pride do presežkov zaradi odličnosti in iznajdljivosti posameznikov in/ali manjših skupnosti, ki z neznatnimi sredstvi nekako uspejo izvajati dobre programe in/ali projekte.”
Maja Bavdaž Gross (MCLU Koper) opozarja predvsem na pomanjkanje sistemske podpore kulturni vzgoji otrok. Po njenem mnenju občina nima primerne kulturne infrastrukture za najmlajše, razpisna sredstva za to področje pa ostajajo zelo nizka:
“MO Koper je zagotovo kulturno podhranjena pri prostorih za kulturo za najmlajše in osnovnošolske otroke.”
V nadaljevanju nas je zanimalo predvsem stanje in spremembe na področju nevladnih organizacij s področja kulture, ki delujejo v občini.
MOK nevladne organizacije podpira predvsem “z vsakoletnim zagotavljanjem proračunskih sredstev za objavo javnega razpisa za sofinanciranje kulturnih projektov in javnega razpisa za sofinanciranje prireditev. Na letošnjem javnem razpisu za sofinanciranje kulturnih programov je sredstva prejelo 47 organizacij. Te so se lahko potegovale tudi za sredstva iz javnega razpisa za sofinanciranje prireditev, kjer je bilo prejemnikov sredstev 240.”
PiNA po drugi strani opozarja na vsebinsko nerazumevanje občine ter majhnih razpisnih sredstev.
Tudi Jasmina Dadles z Lib-Arta, ki sicer deluje v občini Piran, izpostavlja “nestabilno in pretežno projektno financiranje, odsotnost večletnih programskih mehanizmov ter omejeno razumevanje specifičnosti profesionalne kulturne produkcije. Nevladne organizacije se soočajo z visokimi pričakovanji glede kakovosti in mednarodne prepoznavnosti, ob tem pa pogosto nimajo zagotovljenih stabilnih pogojev za dolgoročno delovanje.”
Še slabše stanje opiše Zelenko Poles:
“Pogoji so slabi ali celo neobstoječi. Prostorov je kar nekaj na razpolago, vendar občini ni v interesu jih nameniti kulturnim delavcem, raje jih imajo prazne. Kot sem že omenil, so najemnine zelo visoke in nedostopne, zato si jih kulturni delavci težko privoščimo, enako ali še slabše velja za stanovanja, rezidenčne in produkcijske prostore. Žal se s tem statusom težko živi in komaj preživi.”
Drago Mislej – Mef iz Društva Izolani je poudaril: “Temeljna ovira je pomanjkanje prostorov … nimamo pa niti razpisa za kulturniške projekte, na katere bi se neodvisni ustvarjalci lahko prijavili.” Izpostavlja, da občina že več let nima projektnih razpisov za neodvisne ustvarjalce, zato številni projekti ostajajo brez javne podpore.
Maja Bavdaž Gross iz MCLU Koper komentira: “MO Koper je menda edina mestna občina v Sloveniji, kjer se nevladne organizacije ne morejo prijavljati na razpise za kulturo.” Po njenem mnenju so razpisni pogoji zastareli, saj omogočajo prijavo predvsem društvom, ne pa tudi zavodom in drugim profesionalnim nevladnim organizacijam. Opozarja tudi, da se sredstva za kulturo že vrsto let niso bistveno povečala.
Jaka Miklavčič iz ŠKD Bali je ocenil, da so težave birokratske narave, pomanjkanje prostorov, nezadostno financiranje in poplava dogodkov “instant kulture”. Kritičen je bil predvsem glede razpisov:
“Občina podarja razpisna sredstva vedno istim organizacijam – takim, ki jim ustrezajo in so njihovi prijatelji/zavezniki. Ogromno je klientelizma, strokovne komisije ne prebirajo dejanskih prijav na razpise oz. jih zelo površno preletijo. Razdelitev sredstev je praktično določena vnaprej, vsaj velika večina sredstev.
Z našim društvom se že leta prijavljamo na razpis za področje, na katerem skorajda ne delujemo, ampak nas je na to področje usmerila občina, češ da bomo iz tistega naslova najlažje dobili sredstva. Sredstva iz razpisa seveda ne zadostujejo za izvedbo celoletnih aktivnosti.”
Matija Gregorič iz Kluba Inde Drugje ocenjuje, da se je odnos občine do nevladnega sektorja izboljšal in mu v zadnjih dveh letih izkazuje večjo podporo. Kot pozitivne spremembe izpostavlja večjo finančno podporo, omogočanje uporabe javnih prostorov ter bolj neposredno komunikacijo med občino in nevladnimi organizacijami. Kot pomemben podporni mehanizem omenja tudi razpise Centra mladih Koper, ki organizacijam omogočajo dodatne možnosti financiranja projektov.
Zanimalo nas je tudi, ali občina NVO-jem namenja prostore v upravljanje ali brezplačen najem, kako je na splošno urejeno to področje in kakšni so kriteriji, ki jih občina uporablja. Prav tako nas je zanimalo, ali je ponujana infrastruktura ustrezna.
MOK pravi, da nevladnim organizacijam, ki imajo status delovanja v javnem interesu na področju kulture, skladno z zakonodajo in prostorskimi zmožnostmi omogočamo brezplačno uporabo prostorov. “Evidence takšnih organizacij ne vodimo. Mestna občina Koper tako omogoča brezplačno uporabo prostorov med drugim Zvezi kulturnih društev Mestne občine Koper, Mednarodnemu centru lutkovne umetnosti Koper in Humanističnemu društvu za zgodovino, umetnost in kulturo Histria.”
PiNA potrjuje, da lokalna skupnost omogoča uporabo lokalne infrastrukture ter da so prostori finančno dostopni, v ustreznem stanju ter ustrezno opremljeni.
Lib-Art prav tako ugotavlja, da piranska občina omogoča uporabo nekaterih javnih prostorov, a kljub temu ostaja še nekaj težav: “Občina omogoča uporabo določenih javnih prostorov, kar je pomembna podpora kulturnim dejavnostim. Kljub temu sistem uporabe infrastrukture še ni v celoti prilagojen potrebam profesionalnih organizacij, zlasti glede dolgoročnega načrtovanja in stabilnih pogojev.” Glede ustreznosti infrastrukture pa:
“Piran razpolaga z izjemnimi zgodovinskimi prizorišči, ki imajo visoko kulturno in promocijsko vrednost. Vendar številni prostori niso primerni za profesionalno produkcijo, saj se pojavljajo omejitve na področju tehnične opreme, akustike, logistike in produkcijske podpore.”
Zelenko Poles, kot smo videli, pa s stališča samozaposlenega ugotavlja precej slabo stanje: “Prostorov je kar nekaj na razpolago, vendar občini ni v interesu jih nameniti kulturnim delavcem, raje jih imajo prazne. Kot sem že omenil, so najemnine zelo visoke in nedostopne, zato si jih kulturni delavci težko privoščimo”
Jaka Miklavčič (ŠKD Bali) je poudaril, da občina ponuja možnost rabe lokalne infrastrukture, a pod strogimi pogoji, predvsem, kar se tiče urnika. Povedal je še: “Večinoma je infrastruktura pod streho v ustreznem stanju, zunanje lokacije pa so zelo neustrezno zastavljene, največje težava je ponavadi električno omrežje. Npr. Centralni mestni park je praktično v centru Kopra, je arhitekturno idealen zunanji prostor za dogodke, predvsem glasbene narave, a nima električnih priključkov, zato je potrebno najeti agregat.”
Drago Mislej – Mef pove:
“Teh prostorov Izola skorajda nima.”
Pojasnjuje, da občina ne razpolaga z ustreznimi prostori za neodvisno kulturo. Čeprav obstajajo opuščeni industrijski objekti, ti niso v občinski lasti. Glasbene skupine imajo po njegovih besedah na voljo praktično le eno vadbeno zaklonišče, občina pa omogoča predvsem brezplačno uporabo javnih površin za prireditve.Dodaja še, da imajo v občini Izola kulturni dom, ki pa je v slabem stanju. Drugih objekov, namenjenih delovanju neodvisnih ustvarjavi, kot pravi, pa v resnici ni.
Maja Bavdaž Gross opozarja, da čeprav občina MCLU Koper omogoča brezplačno uporabo prostora, objekt ne izpolnjuje osnovnih pogojev za kakovostno izvajanje dejavnosti. Po njenem mnenju bi Koper potreboval namensko Hišo otrok in umetnosti z ustrezno opremo in prostorskimi standardi.
“Lutkarnico imamo v brezplačni uporabi … ampak je vlažna, neprezračena in sanitarno neprimerna.”
Gregorič ocenjuje, da občina omogoča uporabo javnih prostorov za kulturne dejavnosti in da so ti preko razpisov finančno dostopni.
Dogodke, ki jih organiziramo v okviru društva Klub Inde Drugje (KID), smo doslej izvajali v prostorih, ki jih zagotavlja občina, predvsem v utrdbi Bastion in kulturnem stičišču Libertas.”
Ob tem pa opozarja na infrastrukturne omejitve:
“Trenutno dogodke izvajamo predvsem v utrdbi Bastion, kjer pa infrastruktura še vedno ni ustrezna za kakovostno kulturno produkcijo.”
Pri Bastionu izpostavlja pomanjkanje sanitarij in tekoče vode, visoko vlago ter neustrezno akustiko. Pri Libertasu pričakuje, da bo po zaključku prenove zagotavljal kakovostnejše pogoje za različne kulturne dogodke.
Zanimalo nas je tudi, koliko občina namenja za kulturo in na kakšen način sodeluje s poklicnimi NVO in samostojnimi delavci v kulturi.
MOK: Proračun občine namenjen za kulturo se je v zadnjih štirih letih znatno povišal, in sicer iz 3,5 % v letu 2022 do 5,7 % v letu 2025. V letu 2022 je realizacija občinskega proračuna znašala 88.954.715 evrov, od tega je bilo za kulturo namenjenih 3.115.164 evrov, kar znaša 3,5%. V letu 2023 je realizacija proračuna znašala 81.157.830 evrov, od tega za kulturo 3.011,133 evrov, kar znaša 3,7 %. V letu 2024 je realizacija proračuna znašala 84.952.808 evrov, od tega za kulturo 3.552.300 evrov, kar znaša 4,1 %, medtem ko je bil realizacija proračuna v letu 2025 99.037.692 evrov, za kulturo pa je bilo namenjenih 5.683.302 evrov, kar znaša 5,7 %. Velik del sredstev smo v zadnjih dveh letih namenili prenovi dotrajanega objekta in za vzpostavitev projekta Libertas – stičišče kultur, ki bo zagotovil sodobno infrastrukturo za delovanje sodobnih umetniških praks in izvedbo različnih kulturnih dogodkov.
Predstavnika ŠKD Bali Jako Miklavčiča smo vprašali še, ali sodelujejo z javnimi zavodi s področja kulture?
“Ne, ker nimajo ničesar za ponuditi. Zavod za mladino, kulturo in turizem Koper je financiran cca. 85% za turizem, 10% za mladino in 5% za kulturo. Absurdno nizek budget gre resorju kulture, zato si s tem javnim zavodom ne moremo pomagati, kar se tiče kulture.”
Na mestno občino smo naslovili še nekaj specifičnih vprašanj. Sodelovanje med občino in državo so tudi v Kopru ocenili kot dobro in konstruktivno (intervju je bil opravljen pred državnozborskimi volitvami 2026): “Skupno vodilo Mestne občine Koper in Ministrstva za kulturo je zasledovanje skupnih točk pri dejanskem uresničevanju javnega interesa za kulturo, kar se je do zdaj izkazalo v dobrih praksah.”
Na vprašanje, ali nameravajo pogodbe o sofinanciranju kulturno-umetniških projektov usklajevati z inflacijo, so odgovorili, da so bila sredstva iz razpisa za sofinanciranje kulturnih programov 3,5 odstotne točke višja kot lani.
O tem, koliko sredstev prejmejo s strani občine in ali se ta sredstva usklajujejo z inflacijo, smo povprašali Draga Mislej – Mef iz Društva Izolani in Majo Bavdaž Gross iz MCLU Koper. Mef je pojasnil, da Izolani prejmejo le 5.000,00 EUR občinskih proračunskih sredstev za deset do dvanajst koncertov, vse ostale dejavnosti financirajo iz sredstev društva oziroma lastnega žepa. Pri tem poudari, da društvo deluje povsem prostovoljno in nima zaposlenih.
“Ta sredstva se ne usklajujejo z ničemer.”
Maja Bavdaž Gross ocenjuje, da so občinska sredstva za nevladne organizacije izrazito prenizka. Kot primer navaja, da za celoletni program Lutkarnice prejmejo približno 5.000,00 evrov, medtem ko večino programa financirajo iz sredstev Ministrstva za kulturo oziroma z lastnim delom ustanoviteljev. O usklajevanju pa:
“Ne, ker nimamo rednih dohodkov in rednega programskega financiranja na ravni občine.”
Gregorič je odgovoril na vprašanje, ali so različne kulturne produkcije deležne enakomerne podpore in povedal, da težko poda celovito oceno, saj deluje predvsem na področju organizacije glasbenih dogodkov in nima dovolj vpogleda v podporo drugim področjem kulturne produkcije.
Zanimalo nas je tudi, ali občina meni, da bi moral biti ukrep izvajanja umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih na lokalni ravni obveza in ne le priporočilo?
MOK: »Menimo, da bi se moralo omenjeno priporočilo upoštevati tudi v zasebnih investicijskih projektih.”
Zelenko Polesa smo povprašali še, kako bi lahko občina okrepila profesionalni razvoj samostojnih delavcev v kulturi: “Največja podpora bi bila subvencija s poslovnimi prostori ali ateljeji, morda tudi naročila v kontekstu spodbujanja lokalne produkcije – banalen primer bi bil odkup izdelkov za poslovna darila in podobno. Primanjkuje tudi določena lokalna strokovna komisija za vzdrževanje in nadgradnjo kvalitete javnega prostora. Na primer, amaterski “kipar” donira betonski kip in občina to postavi v javni prostor brez posvetovanja s stroko. Ko nekdo prenavlja fasado v zelo ozki ulici v mestnem jedru, mora stroka za spomeniško varstvo odobriti izbor barve, medtem pa na nabrežju (ki je najbolj izpostavljeno javnemu življenju) lahko gostilne delajo “kič in Disneyland”, plastične rože, poceni “skulpture” kuharjev, rib in podobno. Plastika povsod.”
Več o stanju umetnosti in kulture v Mestni občini Koper in na obali lahko preberete v analizi Asociacije na POVEZAVI.