V maju je Asociacija z vrsto nevladnih organizacij v različnih kontekstih odprla ključna vprašanja svojega položaja v družbi – od sistemskega financiranja vsebinskih mrež, prek javne podobe in komunikacijskih zmožnosti sektorja, do izzivov digitalne preobrazbe in varstva človekovih pravic v informacijski družbi. Kot del Konzorcija vsebinskih mrež NVO je opozorila na neenotno in nesistemsko izvajanje zakonskih obveznosti financiranja, na 12. Dnevu vključujoče informacijske družbe pa je pomagala spodbuditi razpravo o tem, kdo danes pripoveduje zgodbo nevladnih organizacij in kako okrepiti njihovo lastno produkcijo vsebin. V dialogu z Varuhinjo človekovih pravic RS je društvo kot eden od predstavnikov NVO izpostavilo širok spekter izzivov digitalizacije – od dostopnosti in varnosti do vpliva umetne inteligence na kulturno in družbeno delo ter potrebo po bolj vključujočem in pravičnem digitalnem okolju.
Asociacija z varuhinjo človekovih pravic RS o digitalni preobrazbi kot vprašanju pravic, moči in prihodnosti kulturnega dela
Asociacija, v njenem imenu pa strokovna vodja društva Polona Torkar, se je kot članica Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo 14. maja ob svetovnem dnevu telekomunikacij in informacijske družbe udeležila srečanja z varuhinjo človekovih pravic RS Dr. Simono Drenik Bavdek, katerega namen je bil prepoznati ključne izzive digitalne preobrazbe z vidika človekovih pravic ter okrepiti možnosti za skupno delovanje pri razvoju bolj vključujoče digitalne družbe.
Udeleženci so opozorili, da digitalizacija prinaša tako nove priložnosti kot tudi tveganja, zlasti na področjih varstva zasebnosti, enakega dostopa do storitev, digitalne pismenosti in zaščite ranljivih skupin, varuhinja pa je izpostavila pomen pravičnega dostopa do tehnologije, varnega interneta, preprečevanja digitalne diskriminacije ter soočanja z digitalnim nasiljem, pri čemer je posebej poudarila, da morajo institucije zagotoviti tudi nedigitalne poti dostopa do storitev za tiste, ki digitalnih orodij ne morejo uporabljati. Predstavniki nevladnih organizacij so pri tem opozorili tudi na sistemske izzive, kot so vpliv velikih tehnoloških platform, nedostopnost digitalnih storitev ter potreba po večji vključenosti civilne družbe v oblikovanje politik ter se z varuhinjo dogovorili za nadaljnje sodelovanje in redna srečanja.
Strokovna vodja Društva Asociacija Polona Torkar je na srečanju opozorila, da digitalizacije in umetne inteligence v kulturi ne gre razumeti zgolj kot tehnološkega razvoja, temveč kot strukturno spremembo pogojev kulturnega dela. Spreminjajo se ekonomija ustvarjanja, avtorstvo ter pogajalska moč ustvarjalcev v odnosu do platform in tehnologij, kar v neodvisni kulturi že povzroča pritiske na delo, vrednotenje in vidnost. Opozorila je še, da so sistemi umetne inteligence zgrajeni na obstoječem kulturnem delu, zato je ključno vprašanje pogojev uporabe, soglasja in pravičnega nadomestila, saj brez tega kulturno delo postaja del ekstraktivnih digitalnih verig vrednosti.
Poudarila je tudi neenakost moči med tehnološkimi platformami, državo in kulturnim sektorjem ter potrebo po transparentnosti podatkovnih tokov, učinkoviti regulaciji trening podatkov in uveljavitvi avtorskih pravic v digitalnem okolju. Po mnenju društva namreč digitalni sistemi niso nevtralni, saj lahko vključujejo algoritmične pristranskosti, netransparentno avtomatizirano odločanje in neenak dostop do storitev, kar neposredno vpliva tudi na kulturno področje. Zato je izpostavila tri ključna izhodišča: da mora digitalna preobrazba vključevati delovne in avtorske pravice kot temelj, da mora biti umetna inteligenca regulirana z vidika transparentnosti, soglasja in pravičnega nadomestila ter da mora biti kulturni sektor sistematično vključen v oblikovanje digitalnih politik. Digitalna družba je tako predvsem vprašanje razdelitve vrednosti in moči, kulturno delo pa mora pri tem ostati del demokratične infrastrukture, ne zgolj surovina digitalnih sistemov.
Nevladniki ob dnevu vključujoče informacijske družbe o tem, kdo pripoveduje zgodbo NVO v digitalni dobi
Mreža NVO za vključujočo informacijsko družbo (Mreža NVO-VID je skupaj s partnerji isti dan, torej 14. maja 2026, organizirala 12. Dan vključujoče informacijske družbe z naslovom »Glas nevladnih organizacij v javnosti: od slabe reprezentacije do lastne produkcije vsebin«. Dogodek, ki ga je v sodelovanju z Asociacijo izvedla v prostorih Doma sindikatov na Dalmatinovi, je odprl razpravo o javni podobi nevladnih organizacij, njihovi lastni produkciji vsebin ter pomenu digitalnih in multimedijskih kompetenc.
Osrednji del srečanja je bila okrogla miza z naslovom Kdo pripoveduje zgodbo nevladnih organizacij?, na kateri so sodelujoči izpostavili, da so NVO v javnosti pogosto predstavljene prek medijev, politike ali družbenih omrežij, medtem ko imajo same omejene možnosti za strateško oblikovanje lastne javne podobe. Govorci so opozorili na strukturne in komunikacijske izzive sektorja ter poudarili, da je za večjo prepoznavnost in vpliv nujna krepitev lastnih komunikacijskih in produkcijskih zmogljivosti, pa tudi bolj povezano delovanje in dolgoročna gradnja lastnih komunikacijskih kanalov.
Razprava je pokazala, da vprašanje »kdo pripoveduje zgodbo NVO« presega komunikacijsko raven in sega v širše razumevanje vloge nevladnega sektorja v družbi – od zaupanja in reprezentacije do sistemskih pogojev delovanja in vključevanja v procese odločanja. Udeleženci so se strinjali, da okrepitev lastnega glasu NVO ni le vprašanje vidnosti, temveč tudi demokratične kakovosti javnega prostora ter zmožnosti sektorja, da sam oblikuje pripoved o svojem delu in družbenem učinku.
O dogodku v celoti lahko več preberete na tej povezavi.
Konzorcij vsebinskih mrež NVO odločevalce in javnost opozoril o neenotno financiranje mrež in pozval k sistemski ureditvi
Asociacija je sicer tudi del Konzorcija vsebinskih mrež nevladnih organizacij Slovenije, ki je 18. maja v dopisu in sporočilu za javnost opozoril, da se zakonske in strateške obveznosti glede financiranja vsebinskih mrež NVO v praksi izvajajo neenotno, občasno in nesistematično. To, kot pravijo, povzroča nestabilno delovanje civilnega dialoga, šibkejše vključevanje strokovne javnosti v pripravo politik ter slabše pogoje za kakovostno in izvedljivo oblikovanje javnih politik.
V konzorciju še poudarjajo, da so vsebinske mreže ključna strokovna in povezovalna infrastruktura civilne družbe, ki za učinkovito delo potrebuje stabilno in dolgoročno financiranje. Čeprav zakon in strategija razvoja NVO do 2030 financiranje predvidevata, je praksa po resorjih zelo neenotna – nekatera ministrstva razpise izvajajo, druga pa jih nimajo ali jih kljub napovedim ne uresničijo. Zato je konzorcij pozval Vlado RS in ministrstva k doslednemu, medresorsko usklajenemu sistemu večletne podpore, ki bi omogočil stabilno delovanje mrež in bolj kakovostno vključevanje v pripravo javnih politik.
(vir fotografij: spletna stran Varuha človekovih pravic RS, spletna stran Digikompas.si)