V času naraščajočih stisk na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s partnerskimi organizacijami in ob podpori Ministrstva za javno upravo v okviru projekta Kultura za duševno zdravje krepili prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim. Naše delo je bilo usmerjeno v grajenje trajnih povezav med sektorji, krepitev zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter razvoj bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.
Zavod Carnica – Pozitivni učinki tekstilnega ustvarjanja
Tekstilna umetnost in skupnostno ustvarjanje s tekstilom dokazano prispevata k duševnemu in telesnemu zdravju. Združujeta socialno interakcijo, telesno aktivnost, estetsko izkušnjo in čustveno izražanje ter spodbujata domišljijo, čutila in miselno aktivnost.
V prvem letu projekta je Bienale tekstilne umetnosti BIEN (maj–avgust 2025), ki ga s partnerji organizira Zavod Carnica, vzpostavil podporno okolje za razvoj, promocijo in vrednotenje tekstilnega ustvarjanja na presečišču kulture in zdravja. Poseben poudarek je bil namenjen prenosu znanja v strokovne prakse ter razvoju projektov z družbenimi učinki. Razvita sta bila program OdMik in projekt Dvojina, ki omogočata raziskovanje učinkov tekstilnega ustvarjanja ter prenos pozitivnih izkušenj na različne ciljne skupine.
Program OdMik, del platforme WellBIEN, je med 2. in 4. junijem 2025 v Kranju ponudil izkustvene delavnice v kulturnih prostorih in naravi. Program, ki ga je kurirala Jasmina Ferček, je povezal strokovnjake z različnih področij kontinuuma umetnost–zdravje ter udeležencem omogočil poglobljeno izkušnjo tekstila, narave in skupnosti z jasnim prenosom znanj v profesionalno delo.
BIEN je v letu 2025 izvedel tudi vrsto tekstilnih projektov z družbenimi učinki: od medgeneracijskega ustvarjanja starostnikov in vrtčevskih otrok do povezovanja priseljenk in študentov, dela z osebami z izkušnjo zasvojenosti ter vključevanja otrok priseljencev iz Kosova. Projekt Dvojina, ki ga je razvila Nina Vastl Štefe, je v več slovenskih mestih krepil dialog, sodelovanje in medosebne vezi skozi skupno ustvarjanje ter potrdil potencial tekstilnega ustvarjanja kot orodja za dobrobit in trajnostni družbeni razvoj.
foto: Maša Pirc, tudi avtorica fotografije v naslovu.
Društvo Projekt Človek – Kultura kot živo tkivo socialnih programov
V prvem letu projekta se je Društvo Projekt Človek, ki že več kot 30 let organsko vključuje kulturo v svoje programe, osredotočilo na razvoj in preizkušanje pilotskih projektov.
Projekt Dvojina (Zavod Carnica) ter sodelovanje pri filmu Otroci tretje minute (KD Janez Jalen) sta potrdila izrazit terapevtski potencial umetnosti. Uporabniki so poročali o občutkih povezanosti, sproščenosti in uspešnosti, gostovanje filmske ekipe pa je prispevalo tudi k zmanjševanju stigme in občutku aktivnega soustvarjanja.
DPČ je hkrati intenzivno raziskovalo področje socialnega predpisovanja kot potencialni nov model dela, pri čemer so tudi mednarodni partnerji prepoznali močno slovensko ljubiteljsko kulturno okolje kot pomembno prednost. Projekt tako postavlja temelje za bolj strukturiran in sistematičen pristop k merjenju vpliva kulture na javno zdravje.
Prvo leto je bilo namenjeno učenju in refleksiji. Aktivnosti so pokazale, da je kultura pomembna dopolnitev socialnih programov, hkrati pa zahtevajo visoko stopnjo tankočutnosti, skrbno načrtovanje in stabilna partnerstva.
foto: Nayeli Špela
Slovenska filantropija – Spodbujanje prostovoljstva za duševno zdravje
Slovenska filantropija se je v projektu osredotočila na prostovoljstvo kot pomemben dejavnik duševnega zdravja. V prvem letu je izvedla poglobljen raziskovalni pregled povezav med prostovoljstvom, duševnim zdravjem in socialnim predpisovanjem ter na tej podlagi zasnovala vsebinsko in metodološko podlago aktivnosti.
Kot ključen dejavnik pozitivnega vpliva prostovoljstva se je izkazala vloga mentorjev in koordinatorjev prostovoljstva. Zato je Slovenska filantropija izvedla šest intervizijskih srečanj, dve več od načrtovanih, kar je potrdilo izrazito potrebo po tovrstni podpori.
Poleg tega so bile vzpostavljene aktivne povezave s Centrom za duševno zdravje odraslih, Centrom za socialno delo in Zavodom RS za zaposlovanje na območju Kopra. V sodelovanju so že v prvem letu projekta razvili in izvajali konkretne oblike socialnega predpisovanja prostovoljstva posameznikom, pri katerih lahko prostovoljstvo pomembno prispeva k izboljšanju duševnega zdravja.
foto: Matjaž Rušt
Društvo Mesto žensk – Delovni pogoji in dobro počutje v kulturnem in nevladnem sektorju
Zavod Mesto žensk je v projektu naslavljal vprašanja delovnih pogojev in dobrega počutja na delovnem mestu. S prenosom in razširitvijo certifikata Kulturi prijazno podjetje je spodbujal vključevanje umetnosti v prizadevanja za duševno zdravje zaposlenih ter razvil metodologijo za mednarodni prenos modela, ki se trenutno uvaja v Avstriji in Romuniji.
Poseben poudarek je bil namenjen opolnomočenju kulturnih organizacij in samozaposlenih v kulturi za sodelovanje z gospodarstvom. Na delavnicah umetniškega in oblikovalskega razmišljanja so nastajale umetniške intervencije za izboljšanje dobrega počutja na delovnem mestu.
Hkrati so se osredotočali na zdravje znotraj nevladnega sektorja. S publikacijami, odprtimi delavnicami in tematskimi srečanji so ozaveščali o izgorelosti ter podpirali organizacije pri oblikovanju konkretnih akcijskih načrtov. Posebna pozornost je bila namenjena prekarni naravi kulturnega dela, kjer skrb za duševno zdravje pogosto ostaja spregledana. Z raziskavo in anketo so bili postavljeni temelji za razvoj bolj vzdržnih produkcijskih praks.
foto: Matjaž Rušt
Društvo Asociacija – Podpora, izobraževanja in zagovorništvo
Društvo Asociacija je v projektu podpiralo umetnike in umetnice, ki delujejo na presečišču kulture, zdravstva, sociale, oskrbe in izobraževanja. Poleg dveh razpisov so zanje izvedli tudi različne delavnice: o beleženju in razumevanju učinkov umetniških praks na zdravje, delavnice Art & Design Thinking za razvoj umetniških intervencij in storitev za dobro počutje na delovnem mestu ter delavnice o razumevanju potreb delodajalcev pri razvoju praks za izboljšano počutje njihovih zaposlenih.
Poleg zagovorniške vloge je bila pomemben mejnik projekta tudi mednarodna konferenca Zdravje in delo: Izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je povezala umetnike, strokovnjake s področja zdravja, odločevalce in predstavnike gospodarstva. Konferenca je potrdila, da prav preplet znanj, izkušenj in praks odpira prostor za razvoj novih, sistemskih rešitev.
foto: Matjaž Rušt
Pogled naprej
Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihodnjem obdobju bomo delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks. Naš dolgoročni cilj ostaja jasen: da se kultura in prostovoljstvo še tesneje vključujeta v zdravstvene, izobraževalne in socialne politike ter postaneta prepoznana kot ključna dejavnika duševnega zdravja in družbene kohezije.