Skoraj že preteklo leto je bilo za Asociacijo intenzivno, raziskovalno in povezovalno. V času, ko se Evropa in Slovenija soočata z naraščajočimi stiskami na področju duševnega zdravja – od izgorelosti in anksioznosti do socialne izolacije in prekarnih delovnih pogojev – smo skupaj s številnimi partnerji utrjevali prepričanje, da kultura, umetnost in prostovoljstvo predstavljajo ključen, a še vedno premalo izkoriščen potencial za podporo posameznikom in skupnostim.
Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihajajočem letu bomo to delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks doma in v Evropi.
Naše delo se je v tem letu razvijalo v okviru treh medsebojno povezanih projektov: Platforma CultureAndHealth, CARE – Culture for Mental Health in Kultura za duševno zdravje. Skupni imenovalec vseh treh je bil jasen: graditi trajne mostove med sektorji, krepiti zmogljivosti nevladnih organizacij in ustvarjalcev ter prispevati k razvoju bolj vključujočih, odpornih in zdravju naklonjenih skupnosti.
Kot članica evropske platforme CultureAndHealth je Asociacija prevzela vlogo nacionalne kontaktne točke v Sloveniji. To pomeni podporo umetnicam in umetnikom, ki delujejo na presečišču kulture, zdravstva, sociale, oskrbe in izobraževanja, ter njihovo povezovanje z evropskimi priložnostmi za mentorstvo, usposabljanja, mobilnost in financiranje. V ta namen smo objavili dva Razpisa za razvoj in izvedbo projektov na področju kulture in zdravja v Sloveniji. Rezultate drugega, na katerega je prispelo 38 prijav, še čakamo, v okviru prvega pa smo podprli tri projekte: Objem glasu, Zvočni objem in Prisluhni gibu. Poleg številnih drugih aktivnosti smo organizirali tudi delavnico za umetnike in umetnice o beleženju in razumevanju učinkov raznolikih praks na zdravje.
Projekt CARE – Culture for Mental Health je Asociacijo umestil v široko evropsko mrežo organizacij, ki raziskujejo in razvijajo inovativne pristope k duševnemu zdravju skozi kulturo. Projekt izhaja iz dejstva, da se več kot 85 milijonov prebivalcev EU sooča z izzivi na področju duševnega zdravja, pri čemer klasični zdravstveni sistemi pogosto ne zadoščajo. Pomemben mejnik je bila organizacija mednarodne konference Zdravje in delo: Izgradnja dobrega počutja skozi umetnost v skupnostih in na delovnih mestih, ki je v Ljubljani združila umetnike, strokovnjake s področja zdravja, odločevalce in predstavnike gospodarstva. Konferenca je potrdila, da je ravno preplet znanja, izkušenj in praks tisti prostor, kjer lahko nastajajo nove, sistemske rešitve. Umetnike in umetnice smo podprli tudi z delavnico Art & Design Thinking za razvoj umetniških intervencij in storitev za spodbujanje dobrega počutja na delovnem mestu in delavnico Razumevanje potreb delodajalcev in zaposlenih pri razvoju praks za spodbujanje dobrega počutja na delovnem mestu.
Osrednji poudarek preteklega leta je bil tudi projekt Kultura za duševno zdravje, ki ga Asociacija izvaja skupaj s partnerji Zavodom Carnica, Slovensko filantropijo, Zavodom Mesto žensk in Društvom Projekt Človek, ob podpori Ministrstva za javno upravo. Projekt izhaja iz jasne potrebe: povečati ozaveščenost o vplivu kulture, umetnosti in prostovoljstva na duševno zdravje ter okrepiti čezsektorsko sodelovanje in zmogljivosti nevladnega sektorja.
Zavod Carnica je skozi Bienale tekstilne umetnosti BIEN pokazal, kako lahko tekstilno ustvarjanje deluje kot močno orodje za dobrobit, povezovanje in socialno vključenost. Programi, kot sta OdMik in Dvojina, ter medgeneracijski in medkulturni projekti so povezovali različne skupine in prenašali pozitivne učinke ustvarjanja v profesionalne in skupnostne prakse.
Društvo Projekt Človek je v projekt vneslo več kot 30 let izkušenj dela z osebami z izkušnjo zasvojenosti. S pilotskimi projekti na presečišču kulture in rehabilitacije je potrdilo, da umetniške aktivnosti krepijo občutek povezanosti, uspešnosti in smisla, obenem pa izpostavili, da zahteva to področje visoko stopnjo tankočutnosti, stabilna partnerstva in skrbno načrtovanje.
Slovenska filantropija se je osredotočila na prostovoljstvo kot pomemben dejavnik duševnega zdravja. S šestimi intervizijskimi srečanji za mentorje in koordinatorje prostovoljstva je odprla varen prostor za izmenjavo izkušenj, reševanje zahtevnih situacij in preprečevanje izgorelosti. Hkrati je v sodelovanju s Centrom za socialno delo, Zavodom RS za zaposlovanje in Centrom za duševno zdravje odraslih v Kopru začela vzpostavljati prakse socialnega predpisovanja prostovoljstva.
Zavod Mesto žensk je v projektu naslavljal vprašanja delovnih pogojev in dobrega počutja, zlasti v kulturnem in nevladnem sektorju. S prenosom in razširitvijo certifikata Kulturi prijazno podjetje je vzpostavil most med kulturo in gospodarstvom ter začel mednarodne prenose modela v Avstrijo in Romunijo. Delavnice umetniškega in oblikovalskega razmišljanja so opolnomočile kulturne organizacije in samozaposlene za razvoj umetniških intervencij v delovnih okoljih, hkrati pa so aktivnosti naslavljale izgorelost in prekarne razmere znotraj samega sektorja.
Preteklo leto nas je utrdilo v prepričanju, da je kultura eden ključnih prostorov skrbi – prostor, kjer se srečajo ustvarjalnost, zdravje in skupnost ter skupaj oblikujejo bolj zdravo in povezano družbo. Projekt že v prvem letu kaže potencial za dolgoročne učinke – tako na ravni posameznikov kot na ravni politik. Vsekakor pa naša želja ostaja, da se kultura še boljše vključuje v zdravstvene, izobraževalne in socialne strategije ter da poveže nevladne organizacije s številnimi drugimi sektorji.
POGLED NAPREJ
Leto 2025 je bilo leto postavljanja temeljev: gradnje zaupanja med sektorji, testiranja pristopov in učenja iz prakse. V prihajajočem letu bomo to delo nadgradili z novimi razpisi, nadaljnjim razvojem socialnega predpisovanja, krepitvijo zagovorništva in širjenjem dobrih praks doma in v Evropi. Preteklo leto nas je utrdilo v prepričanju, da je kultura eden ključnih prostorov skrbi – prostor, kjer se srečajo ustvarjalnost, zdravje in skupnost ter skupaj oblikujejo bolj zdravo in povezano družbo. Projekt že v prvem letu kaže potencial za dolgoročne učinke – tako na ravni posameznikov kot na ravni politik. Vsekakor pa naša želja ostaja, da se kultura še boljše vključuje v zdravstvene, izobraževalne in socialne strategije ter da poveže nevladne organizacije s številnimi drugimi sektorji.