Med 21. in 26. avgustom je v Komiži na otoku Vis potekala 10. Zelena akademija, v sklopu katere je potekal tudi vsebinski modul, ki ga je organizirala Kooperativa, regionalna mreža za kulturo na Zahodnem Balkanu, katerega soustanoviteljica je tudi Asociacija. Pogovori so potekali predvsem na temo branjenja prostorov avtonomnih kulturnih in družbenih centrov, pa tudi na temo feministične politične ekologije v sodobnih kontekstih. V imenu društva se je programa udeležil predsednik Uroš Veber.
Zelena Akademija je bila ustanovljena leta 2010 kot izobraževalna in razpravna platforma, posvečena temam, kot so odrast, skupna lastnina, ekološki prehod, municipalizem in javne storitve. Je mednarodno prizorišče in stičišče, kjer se znanstveniki, strokovnjaki, raziskovalci, politiki in aktivisti iz regije, Evrope in sveta srečujejo, da bi razpravljali, delili znanje, izkušnje in prakse, prepoznali skupne točke ter obravnavali napetosti ali protislovja, ki jih je treba rešiti ali s katerimi se je treba sprijazniti.
Letošnji program je potekal pod naslovom: Življenje v času pošasti, ki se naslanja na pogosto navajano misel Antonia Gramschija[1], ki se v času vzpona avtoritarnih populizmov, razdrobitve medijske sfere, vzpona tehnooligarhov, porasta oboroženih konfliktov in genocidov, podnebnega kolapsa, groženj umetne inteligence za demokracijo in predvsem razpada obstoječega multilateralnega sistema zdi kot neobhoden opis družbenega stanja, v katerem se nahajamo.
Modul Kooperative se je, drugače od ostalih vsebin, ki so razmeroma eklektično prehajale med pogledi in sodobnimi izzivi, posvečal samo dvema izhodiščnima temama. Prva tema je bila vezana na kompleksen izziv, v katerem se je znašel AKC Gnezdo. Gre za neodvisni kulturni center v Kruševcu v Srbiji, ki ga vodi organizacija Fakiri s juga. Center se trenutno sooča z nevarnostjo izgube svojih prostorov, saj jim grozi, da ne bodo mogli podaljšati najemne pogodbe, saj bi lokalna skupnost na isti lokaciji rada odprla komercialni objekt. Razmere v Gnezdu so lakmusov test za splošno stanje civilne družbe v Srbiji in v JV Evropi, kjer neodvisne kulturne prostore vedno bolj stiskajo politični pritiski, upad javnih vlaganj in komercializacija javnega prostora. Člani Kooperative in udeleženci akademije smo razpravljali tako o strukturnih izzivih kot o praktičnih načinih boja organiziranja boja za prostore, v katerih delujemo.
Če je bil prvi modul naravnan izrazito praktično in konkretno, je bil drugi modul, ki ga je vodila Antonina Majača, bistveno bolj teoretsko zastavljen. Serija srečanj pod naslovom Preživetje, obilje in metabolna skupnina se je v treh predavanjih osredotočala na teoretske koncepte, vezane na vprašanja proizvodnje in potrošnje, na delo in utelešeni dolg ter skrbstveno delo. Nato je fokus prešel na tezo, da je pomanjkanje v družbi ustvarjeno in da so kolektivno izbrane meje pogoj za skupno izobilje, na koncu pa se je posvetil še vprašanju z metabolne skupnine: snovi in energiji, ki se morata neprestano pretakati skozi telesa, domove in pokrajine, da se življenje lahko nadaljuje, ter vsakodnevno delo, ki to pretakanje ohranja.
Bogat program Zelene akademije je več kot štiri dni potekal od jutra do večera in ker je pretežen del programa potekal na vzporednih lokacijah, je več kot 200 udeležencem ponudil izrazito interdisciplinaren vpogled na sodobno družbo v času krize, ki jo ob pomanjkanju skupnega imenovalca še vedno označujemo kot čas polikriz. Največja dodana vrednost akademije je bilo predvsem to, da dogodek ni združeval le ene discipline (npr. le umetnosti ali le ekologije), temveč da so se poklicna področja udeležencev izrazito prepletala, kar je odlična osnova za sedanje in bodoče skupno medpodročno oz. transdisciplinarno sodelovanje.
[1] »Stari svet umira, novi svet se bori, da bi se rodil: zdaj je čas pošasti.« A. Gramschi: Zaporniški zvezki