V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno-umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno-umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je peti od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Nova Gorica (MONG). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavniki NVO in samostojnimi delavci v kulturi.
Na naša vprašanja sta odgovarjali kulturni delavki Sendi Mango, intermedijska umetnica in članica kolektiva BridA, ter kantavtorica, pesnica in prevajalka Sabina Vostner. Nataša Kovšca je odgovarjala v imenu Galerije Gong, Tadej Stolič pa za Kulturno-umetniško društvo MORGAN, ki organizira glasbene festivale in koncerte. V imenu MONG je odgovarjala Marinka Saksida z Oddelka za družbene dejavnosti.
V zadnjem času je kulturno dogajanje v Novi Gorici močno povezano z nedavnim nazivom Evropske prestolnice kulture; ta je mestu prinesel pomembne finančne vložke, nove oziroma prenovljene prostore ter večjo kulturno in mednarodno prepoznavnost. Hkrati pa sogovornice in sogovornik opozarjajo, da EPK ni v celoti naslovila širših sistemskih težav kulturnega sektorja: predvsem pomanjkanja dolgoročnega načrtovanja, stabilnega financiranja, dostopne infrastrukture in ustreznih pogojev za delo neodvisnih ustvarjalcev in organizacij. Ocene stanja so zato raznolike, vendar se vprašani vendarle vprašajo, kako bo mogoče pozitivne učinke EPK ohraniti in nadgraditi tudi po njenem zaključku.
Najprej nas je zanimalo, kako sogovorniki ocenjujejo stanje kulture in umetnosti v občini.
Galerija Gong odgovori v kontekstu lanske prestolnice kulture: »Eden izmed pomembnih ciljev EPK GO! 2025 Nova Gorica – Gorizia je bil tudi okrepitev nevladnega sektorja v kulturi. Nevladne organizacije smo sicer imele podporo zavoda GO! 2025 – zelo konkretno, nam, torej Galeriji GONG, je podpora med drugim omogočila kandidaturo na štiriletnem programskem razpisu Ministrstva za kulturo.«
Na občinskem nivoju pa do bistvenih sistemskih premikov ni prišlo, če izvzamem izjemno skopo štiriletno financiranje kulturnih programov 2023–2026, ki se letos izteka in za katerega nimamo nobenih zagotovil, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnje.
»Skratka, razprave o dediščini EPK so v tem trenutku izjemno aktualne predvsem zato, ker umanjka strateško načrtovanje razvoja kulture. Menimo namreč, da dediščina ne bi smela obsegati zgolj nove infrastrukture in njenega upravljanja, ampak tudi zainteresirano javnost: ljudi, pridobljena znanja, partnerstva, vzpostavljene mednarodne povezave in okrepljen nevladni sektor, ki je nastal v procesu priprav in izvedbe EPK.«
Določeno kritiko »post-prestolnice kulture« poda tudi Tadej Stolič v imenu KUD MORGAN: »Nova Gorica je bila skupaj s somestjem Gorico in deloma širšo Goriško statistično regijo v zadnjih letih temeljito kulturno predrugačena zaradi kandidature in kasnejše osvojitve naslova Evropske prestolnice kulture (v nadaljevanju EPK).«
Kljub vsem finančnim vložkom, prenovi že obstoječih prizorišč in gradnji novih ter nenazadnje novih razpisov lahko zaključim, da so bila zadnja leta – skupaj z izvedbo EPK in trenutnim agonističnim brezglavjem za dediščino EPK – leta zamujenih priložnosti.
»Onkraj gostovanja in hkrati izpeljave več kakovostnih kulturnih dogodkov, festivalov in vsebin ostajajo ključne težave delovanja na področju kulturne produkcije in ustvarjanja še vedno na istih točkah kot pred EPK. Tu mislimo na pomanjkanje dolgoročnih strategij, ki bi smelo načrtovali razvoj novih prostorov, v smislu najprej določitev potrebe, namembnost prostora, kasneje te dodeliti pravšnjemu javnemu zavodu ali NVO/mreži itd., spodbujanje sinergij med javnimi in nevladnimi organizacijami, razpisno podpiranje novih, mlajših prijaviteljev, prevetritev obstoječih nosilcev javnih kulturnih prostorov, ciljno programsko delovanje na področju izobraževanja občinstva itd.«
Več denarja ter novi prostori sami po sebi ne prinašajo napredka, če prostori samevajo ali če se produkcije preplačuje oz. deluje v duhu pozitivne ničle, kar dolgoročno sproža ozkost ponujenih vsebin.
Sendi Mango je glede stanja kulture v občini jasna in jedrnata: »Nova Gorica ima po GO! 2025 velik kulturni potencial in mednarodno prepoznavnost, vendar še vedno obstaja razkorak med kulturno ponudbo in pogoji ljudi, ki jo ustvarjamo.«
Glavne težave so prekarno delo, premalo stabilnega financiranja, pomanjkanje prostorov in neenakovreden položaj neodvisnega sektorja. Ključno je ustvariti pogoje, da lahko ustvarjalci tukaj dolgoročno živimo in delamo.
Sabina Vostner ob tem našteje težave samostojnih kulturnih delavcev: »Pomanjkanje podpore samozaposlenih v kulturi v MONG, večina pozornosti namenjene javnim zavodom in večjim NVO.«
Velik problem je tudi v lokalnih razpisih, razpis za kulturo MONG krije le 60 % projekta, na predlog, da bi zvišali na 80 %, kot je v razpisih ministrstva za samozaposlene v kulturi, zaenkrat nobenega odgovora.
Marinka Saksida z MONG pomen kulture v občini opiše takole, pri čemer se osredotoča predvsem na vlaganja v kulturo ter EPK 2025: »Mestna občina Nova Gorica (v nadaljevanju: MONG) ima sprejeto Strategijo razvoja kulture Mestne občine Nova Gorica 2025–2028, ki določa naslednje strateške cilje na področju kulture:
- kultura kot razvojni dejavnik mesta,
- Nova Gorica kot pomembno umetniško in ustvarjalno središče,
- regijsko žarišče znanja,
- EPK 2025 in njena zapuščina.
Da ima kultura v našem okolju pomembno mesto, smo dokazali z uspešno kandidaturo za naziv Evropska prestolnica kulture 2025 (v nadaljevanju: EPK) in uspešno izvedbo projekta v letu 2025. V letošnjem letu poteka evalvacija projekta. Občinski javni zavod GO! 2025, ki je bil ustanovljen za izvedbo projekta, zaključi z delovanjem 30. 6. 2027, s 1. 7. 2027 pa izvajanje dolgoročnih učinkov EPK prevzame drug občinski javni zavod s področja kulture. Prioriteta MONG na področju kulture je nadaljevanje in nadgradnja doseženih učinkov EPK.«
EPK 2025 naj bi prav tako povezala kulturo MONG z manjšimi sosednjimi občinami.
V nadaljevanju nas je zanimalo predvsem stanje in spremembe na področju nevladnih organizacij s področja kulture, ki delujejo v občini.
MONG na specifično vprašanje o podpori nevladnim kulturnim organizacijam, tako ljubiteljskim kot profesionalnim, odgovarja: »Mestna občina Nova Gorica izvaja javne razpise za sofinanciranje javnih kulturnih programov (smo v obdobju štiriletnega javnega razpisa 2023–2026), kulturnih projektov (vsakoletni javni razpis) in kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti (vsakoletni javni razpis za mestno občino izvaja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica). MONG vsako leto razpiše tudi sredstva za sofinanciranje kulturnih projektov s področja nepremične kulturne dediščine.
Župan MONG Samo Turel ima ustanovljeno in delujočo Dialoško skupino Mestne občine Nova Gorica v kulturi, ki jo sestavljajo predstavniki nevladnih organizacij s področja kulture.
Mestna občina v skladu z veljavno zakonodajo nudi za delovanje nevladnih organizacij razpoložljive prostore v lasti občine.
Program EPK 2025 so v veliki meri izvajale nevladne organizacije s področja kulture, zato jih bo Mestna občina Nova Gorica še naprej podpirala v skladu s svojimi, predvsem proračunskimi, zmožnostmi.«
Nevladne organizacije pa na drugi strani zaznavajo določene ovire za nemoteno delovanje.
Galerija GONG: »Največje ovire predstavljajo pomanjkanje dolgoročne vizije razvoja kulture, nezadostna občinska podpora ter omejeni finančni viri, ki nevladnim organizacijam pogosto omogočajo zgolj ohranjanje obstoječega programa, ne pa njegovega razvoja.
Dodaten izziv predstavlja tudi geografska oddaljenost od osrednjih kulturnih središč. Zaradi tega smo deležni bistveno manj medijske pozornosti nacionalnih medijev, kot bi si jo glede na kakovost produkcije želeli. To se je jasno pokazalo po zaključku leta 2025 – zanimanje medijev se je namreč hitro zmanjšalo – morda z izjemo posameznih projektov, ki so bili povezani z EPK.«
Stanje in težave NVO opiše tudi Stolič s KUD MORGAN: »V zadnjem desetletju se je delovanje večjega dela NVO občutno profesionaliziralo in slednji so postali ključni graditelji in izvajalci kulturno-umetniškega tkiva Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju MONG).«
Po drugi strani vsi ti NVO ne premorejo rednega dostopa do prostorske infrastrukture, tako produkcijske kot tudi administrativne, zatorej menim, da bi bilo smiselno razmišljati o oblikovanju nekakšnega stičišča ali novega kulturnega centra, kjer bi te organizacije domovale, delovale/ustvarjale in izvajale redni program. Sam vidim kot idealen prostor novo preoblikovane prostore na Kolodvorski ulici, t. i. EpiC, kjer bi lahko služil za manjše glasbeno-zvočne, intermedijske, performativne dogodke, razstave, pogovore, projekcije itd.
»V dani situaciji smo NVO primorani iskati redke priložnosti gostovanja v nasičenih prostorih drugih (javnih) zavodov (SNG NG, Kulturni dom Nova Gorica, KC Mostovna), s katerimi sicer v KUD MORGAN uspešno gradimo dolgoročna sodelovanja. Po drugi strani priznavam precejšnjo odgovornost tudi na strani samih NVO, v smislu skupnega delovanja, zavzemanja za skupne cilje v javnem interesu itd.«
Pogrešam torej iskreno mrežo, ki bi navzven delovala povezano in koncizno.
O možnostih kulturnih delavcev v Novi Gorici je Sendi Mango povedala, da je kulturne infrastrukture je precej, vendar samostojnim ustvarjalcem ni vedno dejansko dostopna.
Primanjkuje cenovno dostopnih ateljejev, produkcijskih prostorov in stanovanj za umetnike. Dostojno življenje ustvarjalca zahteva več kot le honorar.
Sabina Vostner pa pove, da ne more preživeti le z delovanjem v Novi Gorici: »Žal ne morem delovati samo na območju MONG zaradi pomanjkanja sredstev pa tudi ustreznih prostorov za izvajanje dejavnosti (kot kantavtorica in književnica pogrešam prostor za javna branja in manjše koncerte na redni osnovi). Sodelujem tako z državnimi razpisi kot tudi v tujini.«
Zanimalo nas je tudi, ali občina NVO-jem namenja prostore v upravljanje ali brezplačni najem, kako je na splošno urejeno to področje in kakšni so kriteriji, ki jih občina uporablja. Prav tako nas je zanimalo, ali je ponujana infrastruktura ustrezna.
MONG: »Razpoložljive prostore v lasti mestne občine v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, namenjamo tudi nevladnim organizacijam s področja kulture. Kot smo navedli že zgoraj, smo zadnja leta ob podpori državnih in evropskih sredstev uredili, prenovili, vzpostavili kar nekaj objektov, namenjenih kulturi.«
»Posamezni javni razpisi imajo jasno določena merila in kriterije za izbor, besedila javnih razpisov so dostopna na spletni strani mestne občine oz. Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Nova Gorica. Pri oddajanju prostorov smo zavezani zakonu, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti.«
Galerija GONG je v letu Evropske prestolnice kulture dobila možnost uporabe novega galerijskega prostora v EPICentru. O primernosti prostora pa pravijo:
Galerija EPIC je kakovostno zasnovana in tehnično dobro opremljena. Ključno vprašanje pa ostaja njegova dolgoročna programska vsebina. Brez jasne vizije in upravljavskega modela obstaja nevarnost, da potencial tega prostora ne bo izkoriščen.
V KUD MORGAN pravijo, da prosto razpolagajo z javnimi prostori v lasti MONG, kolikor je to mogoče, in s tem nimajo nikakršnih težav ali pripomb.
Sendi Mango o dostopu kulturnih ustvarjalcev do prostorov: »Možnosti uporabe občinskih prostorov obstajajo, vendar niso vedno enako dostopne.«
Sabina Vostner pa je kritična tudi do pomanjkanja specifične kulturne infrastrukture, ki bi bila namenjena ustvarjalcem:
V MONG prav tako primanjkuje umetniških rezidenc na področju glasbe in književnosti, nima literarne založbe.
Zanimalo nas je tudi, koliko občina namenja za kulturo in na kakšen način sodeluje s poklicnimi NVO in samostojnimi delavci v kulturi.
MONG:
V okviru štiriletnega javnega razpisa za sofinanciranje javnih kulturnih programov (2023–2026) sofinanciramo delovanje sedmih izvajalcev (v skupni višini 100.000,00 EUR letno), na javni razpis za sofinanciranje kulturnih projektov v MONG se letno prijavi 15–20 prijaviteljev (zadnja leta razpisujemo sredstva v višini 40.000,00 EUR letno). Za javni razpis za sofinanciranje kulturnih programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti je MONG v letu 2026 namenila 141.000 EUR.
Kulturne NVO smo povprašali tudi o sodelovanju z javnimi zavodi. Galerija GONG: »Da, občasno sodelujemo z javnimi zavodi na področju kulture: z Goriškim muzejem in Mestno galerijo Nova Gorica, ki deluje v okviru Kulturnega doma Nova Gorica, s katero smo denimo lani pripravili razstavo v okviru festivala Pixxelpoint. V lanskem letu smo enega od večjih razstavnih projektov pripravili tudi v sodelovanju z Umetnostno galerijo Maribor.«
Z javnimi zavodi sodeluje tudi KUD MORGAN: »V KUD MORGAN sodelujemo z vsemi JZ v kulturi v MONG (razen zaenkrat s Goriško knjižnico Franceta Bevka) in ocenjujemo naša sodelovanja kot vzajemno spoštljiva in dobra, navkljub občasnim prekrivanjem v delovanju, ki pa so pogosto posledica drugih zgrešenih potez MONG, ki občasno prevzema vlogo producenta kulturno-zabavnih vsebin v mestu (zadnje čase prek Javnega zavoda za turizem) in s tem neusklajeno posega v same prostore in termine že uveljavljenih projektov, festivalov itd.«
Sendi Mango je komentirala tudi sodelovanje z NVO, javnimi zavodi in drugimi institucijami:
Skozi svoje delo že dolgo sodelujem z NVO, javnimi zavodi, umetniki in mednarodnimi institucijami. Sodelovanje je kakovostno, kadar temelji na enakovrednem partnerstvu in je delo neodvisnih ustvarjalcev ustrezno ovrednoteno.
Na mestno občino smo naslovili še nekaj specifičnih vprašanj.
MONG komentira sodelovanje z državo: »Na podlagi uspešno izpeljanega programa EPK 2025, izvedbe velikih infrastrukturnih projektov ter podpore in delovanja državnih kulturnih institucij na Goriškem sodelovanje ocenjujemo kot odlično in se takšnega sodelovanja nadejamo tudi v bodoče.«
Na vprašanje, ali nameravajo pogodbe o sofinanciranju kulturno-umetniških projektov usklajevati z inflacijo, so odgovorili:
Mestna občina lahko sprejema finančne obveznosti v skladu z vsakokratnim veljavnim proračunom.
Ali prihodke usklajujejo z inflacijo, smo povprašali tudi Galerijo GONG: »Ne. Občina je sicer ob uvedbi štiriletnega programskega razpisa 2023–2026 napovedala postopno zviševanje sredstev do leta 2025, a se žal to ni uresničilo.«
Zanimalo nas je tudi, ali občina meni, da bi moral biti ukrep izvajanja umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih na lokalni ravni obveza in ne le priporočilo.
MONG:
Strinjamo se, da je ukrep izvajanja umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih na lokalni ravni priporočilo.
Samostojni delavki v kulturi smo vprašali še, kako bi lahko občina okrepila razvoj samostojnih kulturnih delavcev. Sendi Mango:
Potrebujemo več podpore za same pogoje ustvarjanja: dostopne ateljeje, delovne štipendije, rezidenčne prostore, razvoj projektov in mednarodno sodelovanje. Umetniško delo mora biti priznano kot nujen in ustrezno plačan strošek.
Več o stanju umetnosti in kulture v Mestni občini Nova Gorica lahko preberete v analizi Asociacije na POVEZAVI.