Mestno občino Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) od leta 2006 vodi župan Zoran Janković, ki je bil na zadnjih lokalnih volitvah leta 2022 izvoljen v prvem krogu z 61,83 % glasov. V primerjavi z drugimi mestnimi občinami, kjer kultura po pravilu sodi pod oddelke za družbene dejavnosti, velja uvodoma izpostaviti, da ima kultura v MOL lasten oddelek mestne uprave, in sicer Oddelek za kulturo, ki opravlja upravne, strokovne in razvojne naloge na področju kulture, kulturne dediščine in mladinske politike, zagotavlja pogoje in sredstva za delovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij, društev, skupin in posameznikov ter za izvajanje kulturnih in mladinskih programov, projektov in javne kulturne infrastrukture. Oddelek za kulturo sicer uresničuje tudi cilje s področja Urada za mladino, do leta 2025 pa je zagotavljal celo sredstva za delovanje in investicije javnega zavoda Živalski vrt in z njim povezanih enot.
MOL se je odločil kulturno politiko izvajati na podlagi štiriletnih strateških dokumentov že leta 2008, pet let, preden je bilo z ZUJIK določeno, da morajo mestne občine obvezno sprejeti lokalne programe za kulturo. Danes veljavna Strategija razvoja kulture v Mestni občini Ljubljana 2024–2027, ki jo je mestni svet sprejel na 15. redni seji 1. julija 2024, je tako že peti zaporeden strateški dokument na področju kulture v MOL.
MOL je ustanovil dvanajst javnih zavodov s področja kulture, in sicer Festival Ljubljana, Center urbane kulture Kino Šiška, Mestno knjižnica Ljubljana, Mestno gledališče ljubljansko (MGL), Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML), Javni zavod Ljubljanski grad, Center Rog, Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL), Pionirski dom – Center za kulturo mladih, Mednarodni grafični likovni center (MGLC), Javni zavod Kinodvor in Slovensko mladinsko gledališče (SMG). Pri javnih zavodih s področja kulture, katerih ustanoviteljica je MOL, je zanimiv predvsem podatek o državnem sofinanciranju.
| Javni zavod MOL | Delež sofinanciranja iz državnega proračuna |
| Slovensko mladinsko gledališče | 86,5 % (2022) |
| Mestno gledališče ljubljansko | 81,3 % (2022) |
| Lutkovno gledališče Ljubljana | 49 % (2025) |
| MGLC | 29% (2025) |
| MGML | 23,3% (2025) |
| Kino Šiška | 3,4% (2025) |
| Pionirski dom – Center za kulturo mladih | 1,1% (2025) |
| Festival Ljubljana, Kinodvor, Ljubljanski grad, Pionirski dom | pod 1 % celotnih stroškov |
| Mestna knjižnica Ljubljana | 0% |
| Center ROG | 0% (2025) |
(Vir: Strategija razvoja kulture v MOL 2024–2027, str. 5 in 17., Zaključni računi MK, Letna poročila JZ in podatki iz AJPES, lastni preračuni)
Kot vidimo, država delovanje ljubljanskih, predvsem gledaliških hiš in likovnih izdatneje sofinancira, drugih pa praktično ne. Kot kažejo podatki, so med ljubljanskimi občinskimi javnimi zavodi velike razlike v deležu državnega sofinanciranja; posebej visok je ta delež pri treh mestnih gledališčih, zaznaven tudi v primeru MGLC in MGML, Center urbane kulture Kino Šiška pa je v letu 2025 iz sredstev Ministrstva za kulturo prejel sredstva v višini 3,4 % svojih celotnih prihodkov. Dodati velja, da je vlada marca 2026 sprejela sklep, s katerim je delovanju Javnega zavoda Center urbane kulture Kino Šiška v letih 2026 in 2027 priznala status javnega zavoda v javnem interesu države. To pomeni, da ministrstvo na podlagi 67. člena ZUJIK zavodu namenja dodatna programska sredstva. Dodati velja, da so vsi javni zavodi MOL na področju kulture t.i. občinski kulturni zavodi širšega pomena (Strategija, str. 15). Za občinske javne zavode, katerih pomen presega lokalno raven, zadovoljuje kulturne potrebe prebivalcev regije in katerih delovanje je v javnem interesu države, ZUJIK predvideva možnost dodatnega državnega sofinanciranja programa. Zato presenečajo velika odstopanja v deležu državnega sofinanciranja kulturnih zavodov MOL.
Izpostavljeni trije javni zavodi, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče ljubljansko in Lutkovno gledališče Ljubljana, je MOL sicer ustanovila, večinsko pa so sofinancirani iz državnega proračuna. MOL, kot razbiramo iz strategije, jim sofinancira investicijsko vzdrževanje in skrbi za investicijske cikluse. Ker pomemben oziroma pri SMG in MGL večinski delež prihodkov gledališč, katerih ustanoviteljica je MOL, zagotavlja država, ima Ministrstvo za kulturo pomemben vpliv na obseg in strukturo njunega programskega financiranja.
Občina v strategiji piše, da je ena od težav zakonsko neopredeljen delež državnega financiranja petih javnih zavodov, ki jih je ustanovil MOL, pretežno pa bi jih morala sofinancirati država, a ne zapiše točno katerih petih. O tem, za katere javne zavode gre, sicer lahko nekoliko sklepamo iz prikazane tabele zgoraj, Ugotavljajo tudi, da je dostopnost kulturnih dobrin po četrtnih skupnostih neenakomerna in da občina premalo izkorišča potencial za regionalno kulturno sodelovanje. V tem kontekstu je treba omenitiStrategijo razvoja kulture v Ljubljanski urbani regiji 2023–2027, skupno strategijo na področju kulture 25 občin ljubljanske urbane regije z MOL na čelu[i]. Strategija ugotavlja, da je kultura je izrazito zgoščena v Ljubljani, večina kulturne produkcije in potrošnje pa je v prestolnici. Kultura ne dosega vseh prebivalcev regije, njena dostopnost ni uravnotežena niti za ustvarjalce niti za uporabnike kulturnih storitev in dobrin. Ugotavljajo tudi, da kultura ni prepoznana kot gonilna sila razvoja v številnih okoljih znotraj regije, potenciali tako na ravni kulturnih institucij kot na ravni človeških virov pa so v regiji izjemno veliki.
V matični strategiji razvoja kulture pišejo, da »MOL sicer zagotavlja veliko produkcijskih in delovnih prostorov, namenjenih kulturi, vendar se potrebe po dodatnih prostorih, zlasti v sektorju NVO, vsako leto povečujejo« (str.7). Z oznako NVO MOL označuje tako poklicne kot ljubiteljske nevladne organizacije. Strategija prepoznava tudi pomanjkanje vadbenih prostorov za sektor NVO, zlasti na področju sodobnega plesa, glasbe in gledališča ter pomanjkanje ateljejskih prostorov za vizualne in intermedijske umetnike. Ugotavljajo še, da so kulturne prireditve praviloma zgoščene v zadnji tretjini koledarskega leta. Kot je ugotovila Analiza prostorov poklicnih nevladnih organizacij v kulturi, ki jo je v letu 2020 pripravila Asociacija, je na sistemski ravni treba predvsem jasneje in konkretneje opredeliti strateške dokumente, ki bi določali politike razvoja nevladnega sektorja ter politike prostora in urejanja prostorske umeščenosti neprofitnega sektorja oziroma dejavnosti prostorskega načrtovanja. Težava je namreč, da strateški dokumenti prostorske kapacitete za poklicne NVO v kulturi obravnavajo zelo splošno ali jih sploh ne obravnavajo, zaradi česar področje brez konkretnih ukrepov, opredeljenih ciljev in zavez stagnira. V društvu smo ugotovili še, da morajo zato zapisanim strateškim načrtom morajo zato nujno slediti akcijski načrti, ki bodo vsebovali konkretne načrte prenov, novogradenj in odkupov nepremičnin, namenjenih neodvisni sceni, oziroma ustrezne modele njihovega financiranja.[i] Ocenjujemo, da je v tem kontekstu MOL priporočila Asociacije upošteval in prostorske potrebe opredelil v strateških dokumentih.
V preteklem strateškem obdobju (2020–2023) so si na MOL za cilj postavili vzpostavitev sistema, ki bo omogočil izvajanje t. i. deleža za umetnost. Država je s spremembo ZUJIK leta 2017 uzakonila shemo financiranja, po kateri se delež vsake javne investicije nameni za umetniška dela. Za organe lokalnih skupnosti so določbe ZUJIK zgolj priporočila, so se pa na MOL kljub temu odločili, da bodo to shemo izvajali. Delež za umetnost bo MOL izvajal tudi v obdobju 2024 -2027. Na MOL so posebej izpostavili, da se Ministrstvo za kulturo pri pripravi Pravilnika o izvedbi javnega natečaja za izbiro umetniških del v javnih investicijskih projektih ni posvetovalo z lokalnimi skupnostmi. Občina ugotavlja še, da visoka inflacija zmanjšuje vrednost podpore MOL v polju kulture predvsem za programe in projekte NVO-jev ter samostojnih delavcev v kulturi, na kar redno opozarjamo tudi v društvu Asociacija.
Proračun MOL sicer znaša dobre pol milijarde evrov oziroma v letu 2026 predvideva 530.594.878 evrov odhodkov. Delež kulture v proračunu MOL se praviloma giblje okoli 10% celotnega proračuna. V spodnji tabeli je prikazana realizacija proračuna oddelka za kulturo (OK) po letih.
Grafični prikaz realizacije proračuna MOL za kulturo (2019–2023)
(Vir: Strategija razvoja kulture v MOL 2024–2027, str. 10)
Pri zgornjih podatkih je treba izpostaviti, da finančni načrt Oddelka za kulturo še ne pomeni, da gre za finančni načrt za kulturo ali ožje umetnost. Leta 2025 je tako Oddelek za kulturo res imel 38.896.765 evrov realizacije, ki pa je vključevala še okoli dva milijona in pol, ki sta bila namenjena programom za mladino. V predhodnih letih 2023 in 2024 je isti oddelek za kulturo sredstva namenil še zavetišču Gmajnice, ki spada pod Živalski vrt Ljubljana. Ta je bil 2016 razglašen za javni zavod na področju kulture. Sredstva za delovanje in investicijsko vzdrževanje ter investicije javnega zavoda Živalski vrt s podenoto Zavetišče za zapuščene živali, so bila sicer v letu 2025 prvikrat planirana v finančnem načrtu Oddelka za varstvo okolja in ne več v finančnem načrtu Oddelka za kulturo.
Zato je smiselno pogledati tudi očiščena sredstva, namenjena za kulturo. Kot je razvidno iz spodnje tabele, nominalna vrednost sredstev za kulturo med leti 2023 in 2026 dejansko pada, če prištevamo vanje tudi investicijska sredstva za kulturo.Če pa investicijska sredstva za kulturo izvzamemo, se proračun MOL za kulturo povečuje. Med leti 2023 in 2026 se je tako v nominalnem znesku proračun za kulturo povečal za 7.143.456 evrov. So se pa v tem času občutno zmanjšale investicije, in sicer iz 16 milijonov evrov v letu 2023 na 4,5 milijona evrov v letu 2026. V letu 2023, ko se je zaključila stara strategija, je MOL financiral tekoča investicijska vzdrževanja, Center ROG in Baragovo semenišče (konec prenove je predviden za leto 2029). Odprla se je nova Galerija Cukrarna, izvedla se je rekonstrukcija Tovarne Rog (danes Center ROG), obnavljal se je Grad Tivoli, celovito se je prenovila Vodnikova domačija, pri projektu Miniplex je bila izvedena projektna dokumentacija za sklop izdaje gradbenega dovoljenja.
| / | 2023 (real.) | 2024 (real.) | 2025 (real.) | 2026 (rebalans) |
| Oddelek za kulturo — bruto | 34.939.170 € | 38.519.945 € | 38.896.765 € | 41.946.484 € |
| Programi za mladino in Mladi zmaji | − 2.013.405 € | −2.134.335 € | − 2.545.516 € | − 2.948.249 € |
| zavetišče za zapuščene živali Gmajnice | − 660.074 € | −705.821 € | / | / |
| Živalski vrt Ljubljana | − 410.912 € | − 251.705 € | / | / |
| Kultura — očiščeno, brez investicij | 31.854.779 € | 35.428.084 € | 36.351.249 € | 38.998.235 € |
| Investicije v kulturo (PPP 18 brez športa) | 16.004.506 € | 8.038.415 € | 7.117.072 € | 4.549.661 € |
| Kultura skupaj z investicijami | 47.859.285 € | 43.466.499 € | 43.468.321 € | 43.547.896 € |
V spodnji tabeli prikazujemo rast sredstev za kulturo in umetnost kot delež celotnega proračuna v evrih na prebivalca.
Rast sredstev za kulturo in umetnost v evrih na prebivalca v obdobju 2023 – 2025
| Kazalnik | 2023 | 2024 | 2025 |
| EUR na prebivalca (očiščeno, brez investicij) | 106,10 € | 117,90 € | 121,00 € |
| EUR na prebivalca (z investicijami) | 159,30 € | 144,70 € | 144,70 € |
Delež sredstev za kulturo v vseh realiziranih odhodkih
| Kazalnik | 2023 | 2024 | 2025 |
| Delež v vseh realiziranih odhodkih MOL | 11,20% | 10,50% | 10,00% |
| Delež (očiščeno, brez inv.) v tekočih odhodkih in tekočih transferih | 12,10% | 12,90% | 12,40% |
(Vir. Strategija razvoja kulture v MOL 2024–2027 in Zaključni računi proračuna MOL)
Kot vidimo, se sredstva v evrih na prebivalca povečujejo, medtem ko delež v tekočih odhodkih brez upoštevanja investicij relativno stagnira. Očiščena redna sredstva za kulturo so od leta 2023 do 2025 nominalno zrasla za 14,1 % (31,85 → 36,35 mio EUR), po rebalansu 2026 pa MOL načrtuje nadaljnjo rast za 7,3 %, kar je realna rast, ki jo občina upravičeno navaja. Hkrati pa se investicije v kulturo krčijo iz leta v leto: 16,00 mio (2023) → 8,04 mio (2024) → 7,12 mio (2025) → 4,55 mio (načrt 2026). V treh letih je to upad na manj kot tretjino vrednosti iz 2023.
Skupna sredstva za kulturo so padla s 47,86 mio EUR (2023) na 43,47 mio (2024), 43,47 mio (2025) in načrtovanih 43,55 mio (2026) — nominalno. Delež v realiziranih odhodkih MOL je padel z 11,2 % na 10,0 %. Če primerjamo s področjem športa, ugotovimo, da služba za razvojne projekte in investicije v rebalansu 2026 za šport načrtuje 22,1 mio EUR investicij, za kulturo pa 4,5 mio EUR (rebalans 2026, 4.11).
MOL je evidentno zaključil določen investicijski cikel (Cukrarna, Center Rog, Vodnikova domačija ipd.), ki pa ga ni nadomestil z novim. Za nevladni sektor to pomeni, da prostorske obljube iz strategije za obdobje 2024–2027 (Ambrožev trg 5, Neubergerjeva, Baragovo semenišče) konkurirajo za bistveno manjši kos investicijskih sredstev, kot jih je bilo na voljo v obdobju prejšnje strategije.
Spodnja slika prikazuje Investicijske projekte MOL na področju kulture 2024–2027, s časovnicami izvedbe, kot jih predvideva strategija.
Investicijski projekti MOL na področju kulture 2024–2027
(Vir: Strategija razvoja kulture v MOL 2024–2027, str. 82)
V nadaljevanju smo preverili, kako je z razdelitvijo sredstev znotraj sektorja kultura, torej proračunske postavke 18 – Kultura, šport in nevladne organizacije. MOL v strategiji navaja, da »kontinuirano povečuje število sofinanciranih javnih kulturnih programov, ki jih pripravljajo in izvajajo nevladne organizacije na področju kulture«. (str. 15).
(Vir: Strategija razvoja kulture v MOL 2024–2027, str. 15)
Spodnja tabela prikazuje tekoče transferje v javne zavode v letih 2023 – 2025 ter transferje nevladnemu sektorju, kjer so zajeti tekoči transferji NVO, transferji samostojnim delavcem v kulturi in subvencije podjetjem.
Financiranje javnih zavodov s področja kulture in nevladnega sektorja in zasebnikov v obdobju 2023 – 2025
| Prejemnik (konto) | 2023 | 2024 | 2025 |
| Tekoči transferi v javne zavode (4133) | 9.226.985 € | 9.449.918 € | 10.527.379 € |
| Tekoči transferi nepridobitnim organizacijam (4120) | 3.109.723 € | 3.725.265 € | 3.542.248 € |
| Drugi transferi posameznikom — samozaposleni (4119) | 140.000 € | 114.400 € | 170.279 € |
| Subvencije privatnim podjetjem in zasebnikom (4102) | 28.280 € | 18.900 € | 49.500 € |
| Nevladni sektor in posamezniki skupaj | 3.249.723 € | 3.839.665 € | 3.712.527 € |
(Vir. Strategija razvoja kulture v MOL 2024–2027 in Zaključni računi proračuna MOL)
Povprečna letna rast postavk v obdobju 2023 – 2025
(Vir: MOL in lastni preračuni)
Iz grafa, ki prikazuje povprečno letno rast (CAGR) za obdobje 2023-2025, je razvidno, da transferji javnim zavodom in nepridobitnim organizacijam rastejo praktično enako.
Iz spodnje tabele je razvidno, da so v letu 2024 glede na predhodno leto sredstva za nevladni sektor, pri čemer ta pojem zajema nevladne organizacije in samostojne delavce v kulturi brez ljubiteljske kulture, zrasla za 18,2% za javne zavode pa za 2,4%. Strategija MOL se tako upravičeno sklicuje na povečano podporo nevladnemu sektorju. A že v letu 2025 se trend obrne, saj javni zavodi glede na predhodno leto zrastejo za 11,4%, nevladni sektor pa ima celo negativno rast v višini -3,3%. V obdobju 2023 – 2025 sektorja rasteta približno enako. Pri tem je treba upoštevati, da bi morali v resnici k sredstvom, namenjenim za javne zavode, prištevati tudi plače, materialne stroške, investicijske transferje in knjižnično gradivo, ki so zavedeni na drugih postavkah (npr. 082027 Sredstva za plače, prispevke in druge osebne prejemke JZ-drugi programi). Tako bi za leto 2025 prišli do zneska 31,5 milijona evrov. Če k javnim zavodom prištejemo še plače, materialne stroške, knjižnično gradivo in investicijske transfere (postavke 082001, 082004, 082007, 082027, 082041 ter konti 4323), pa znaša celotna podpora javnim zavodom v letu 2025 približno 31,5 milijona EUR proti 3,76 milijona EUR za nevladni sektor in samozaposlene — razmerje približno 8,4 : 1
Preverili smo tudi realizacijo Oddelka za kulturo po letih in ugotovili, da je v letu 2023 oddelek realiziral 91,80% veljavnega proračuna in da je neporabljenih ostalo 3,42 milijona evrov, od tega največ na postavki Ljubljanski grad – investicije. Leta 2025 je bila realizacija višja, in sicer 96,44-odstotna. Pri tem je za leto 2025 zanimivo, da je bila znotraj sicer visoke realizacije celotnega proračuna za kulturo realizacija na postavki 082022 Investicijsko vzdrževanje javne infrastrukture na področju kulture zelo nizka. Na njej je bilo bilo od 765.053 evrov namreč realiziranih 358.525 evrov, kar je manj kot 50% realizacije. Gre za postavko, ki zadeva tudi delovanje nevladnih organizacij, saj gre za prostore, kjer delujejo tudi NVO. Znotraj postavke je bila najnižja, zgolj 5-odstotna realizacija na novogradnjah, rekonstrukcijah in adaptacijah, kjer gre za gradnjo novih objektov ali prizidkov obstoječim, za spremembe obstoječih objektov ali zgolj za notranje prenove ali posodobitve prostorov. Pri investicijskih transferjih javnim zavodom je bila realizacija 51%.
RAZPISNA SREDSTVA
MOL za kulturo in umetnost objavlja vrsto različnih razpisov, in sicer: štiriletne programske razpise (2024 -2027), letni projektni razpis, dvoletni festivalski razpis, ciljni razpis: duševno zdravje, poziv Ustvarjalna Evropa ter programsko upravljanje za Vodnikovo domačijo in Španske borce. Za vse razpise smo za leto 2025 preverili dodeljena sredstva, število prejemnikov ter koliko sredstev je prejel najvišji prejemnik in koliko najnižji. Za programska razpisna sredstva v letu 2025 lahko rečemo, da je bilo v povprečju na prejemnika razdeljenih 43.417 EUR, kar v povprečju zadošča približno za zaposlitev in pol. In vendar gre pri tem opozoriti, da je razpon višine letno dodeljenega sofinanciranja lahko izrazit, kar pokažemo v tabeli spodaj.
| Razpis 2025 | Št. prejemnikov | Dodeljeno | Najnižji | Najvišji |
| Štiriletni programski (2024–2027) | 61 | 2.648.447 € | 6.000 € | 164.700 € |
| Letni projektni | 157 | 671.479 € | 800 € | 26.400 € |
| Dvoletni festivalski | 8 | 75.000 € | 6.000 € | 13.000 € |
| Ciljni: duševno zdravje | 9 | 40.000 € | 3.000 € | 5.000 € |
| Poziv Ustvarjalna Evropa | 4 | 18.000 € | — | — |
| Programsko upravljanje (Španski borci, Vodnikova domačija, Stara elektrarna) | 3 | 550.000 € | — | — |
| Skupaj za NVO in samozaposlene | 4.002.926 € |
(Vir: Zaključni račun proračuna MOL za leto 2025, Priloga 4)
Za primerjavo z letom prej: na projektnem razpisu za leto 2024 je bilo podprtih 134 kulturnih projektov, za leto 2025 pa 157, in to pri enaki višini sredstev tj. 600.000 evrov. To pomeni, da se je višina posamične subvencije oz. podpore znižala. Za Javni razpis za izbor kulturnih projektov MOL v letih 2024 – 2026 namenja 600.000 evrov, leta 2023 pa je bilo za ta razpis namenjenih 570.000 evrov. MOL je torej za 30.000 EUR dvignil sredstva, hkrati pa podprl 5 dodatnih upravičencev. Iz tega je jasno razvidno, da je drobljenje sredstev zgodovinski trend in da višina sredstev ne pokriva rastoče inflacije, pa tudi, da se pri odločanju med programsko podporo vse večjemu številu upravičencev in zadostno podporo posameznemu upravičencu MOL odloča za prvo. V Asociaciji menimo, da bi moral MOL zasledovati oba cilja. Za leto 2025 je smiselno komentirati tudi, da je na projektnem razpisu daleč največji prejemnik Založba Mladinska knjiga. V spodnji tabeli smo za leto 2025 razvrstili področja in namenjena sredstva:
| Področje | Sredstva |
| Uprizoritvene umetnosti | 1.109.897,04 € |
| Glasbene umetnosti | 452.000,00 € |
| Vizualne umetnosti | 392.300,00 € |
| Transdisciplinarni programi | 317.000,00 € |
| Podporni kulturni programi | 190.750,00 € |
| Spodbujanje bralne kulture | 81.500,00 € |
| Literarni festival | 38.000,00 € |
| Intermedijske umetnosti | 37.000,00 € |
| Mladike – prvi programi | 30.000,00 € |
Kot je razvidno iz tabele, področje uprizoritvenih umetnosti prejme kar 41% vseh sredstev.
Na podlagi podatkov je razvidno, da nevladni sektor (brez ljubiteljskih društev) prejme okoli 10% vseh sredstev, ki jih MOL namenja za kulturo (brez investicij). Trije največji prejemniki programskega razpisa 2025 (od 61 podprtih), Mini teater, Zavod EN-KNAP in Zavod Bunker, prejmejo 15,8% vseh razpisnih sredstev.
Ljubiteljska kultura se v proračunskih in strateških dokumentih MOL poroča ločeno in je ločena od poklicne nevladne kulture. Razmerje v dodeljenih sredstvih je namreč 8 proti 1 v korist poklicne nevladne kulture. V spodnji tabeli je prikazano financiranje ljubiteljske kulture po letih, tako celotna sredstva za JSKD kot letni razpis JSKD MOL.
| Leto | Sofinanciranje JSKD Ljubljana | Razpis JSKD |
| 2023 | € 486.408,00 | € 233.000,00 |
| 2024 | € 512.003,00 | € 213.000,00 |
| 2025 | € 502.417,00 | € 233.000,00 |
| 2026 | / | € 192.000,00 |
Strategije razvoja kulture v MOL 2024-2027 je metodološko gotovo med boljšimi v Slovenji. Za vsako področje je jasno naveden cilj, pričakovan učinek, rok in kazalnik. Težava je v tem, da je velik del kazalnikov zapisanih na način, da preverjanje dejansko ni možno, velika večina številčnih kazalnikov pa je brez ciljne vrednosti. Če navedemo plastičen primer: na strani 19. najdemo cilj 4. Zagotoviti dodatne vadbene, skladiščne in druge prostore za nevladne organizacije s področja uprizoritvenih umetnosti. Kot kazalnik je navedena skupna površina obnovljenih prostorov, primernih za delo nevladnih organizacij s področja uprizoritvenih umetnosti. Dodatno je sicer res zapisano, da gre za objekt na Ambroževem trgu 5., a bi bilo vseeno bolje, da bi v kazalnik zapisali npr. konkretno številko skupne površine obnovljenih prostorov. Podobno je pri cilju: Razvoj koprodukcijske mreže, ki bo omogočala organizirana gostovanja sodobnoplesnih predstav znotraj Ljubljanske urbane regije. Pod kazalnik je zapisano preprosto »število koprodukcij«, ne pa dejansko število. Ugotovimo lahko, da v tovrstnih primerih strategija zasleduje cilje, ki jih ne more zgrešiti.
MOL, kot navaja, nevladnim organizacijam in samostojnim delavcem v kulturi daje sicer v brezplačno uporabo 248 prostorov v skupni izmeri več kot 17.000 m² (strategija, str. 8 in 59). Trem nevladnim organizacijam je z razpisom za pet let oddala programsko upravljanje Centra kulture Španski borci, Vodnikove domačije in Stare elektrarne, za kar je v letu 2025 namenila 550.000 EUR. Strategija sama napoveduje časovno omejitev uporabe prostorov MOL in namenske prostore za ustvarjalce do 35 let (str. 59). Kot pomankljivost omenimo, da javnega registra uporabnikov prostorov in trajanja pogodb ni. Samostojne delavce v kulturi strategija naslavlja na str. 16, kjer je zapisano, da bo med prednostnimi nalogami v obdobju 2024 – 2027 »skrb za ustrezna plačila (avtorski honorarji, razstavnine ipd.) za delo, ki ga opravijo samostojni delavci v kulturi bodisi samostojno bodisi v sodelovanju z javnimi zavodi in/ali nevladnimi organizacijami v kulturi, ki jih sofinancira MOL«. Glede na to, da bila vmes sprejeta minimalna urna postavka za zunanje izvajalce, ki delo opravljajo za javne zavode s področja kulture, bo lahko MOL ob zaključku strategije merljivo in konkretno pojasnil, kako uspešni so bili pri doseganju cilja.
Že po samem obsegu sredstev in številu akterjev na kulturno-umetniški sceni je jasno, da Ljubljana enostavno ni primerljiva z drugimi mestnimi občinami. Ima 12 lastnih zavodov s področja kulture, kar pet zaporednih strategij, 248 prostorov, 61 štiriletnih programskih pogodb in cca 10% realiziranih odhodkov za kulturo v celotnem proračunu. Težave ostajajo drugje, in sicer v dejstvu, da skupna sredstva za kulturo padajo in ker investicijski cikel ni bil nadomeščen z novim. Tudi razmerje med javnim in nevladnim sektorjem ostaja relativno enako, to pa pomeni, da rast nevladnega sektorja ne dosega rasti celote. To nam nadalje pove, da se prioritete v resnici niso spremenile. Nadaljnja težava je razpršenost sredstev znotraj nevladnega sektorja, saj število projektov narašča skupna vsota sredstev pa vsaj za programe pada. Izrazita težava ostaja pretirano drobljenje sredstev, dejstvo, da se namenska sredstva ne usklajujejo z inflacijo in da podpora neodvisni kulture ne sledi podpori, ki jo občina namenja javnim zavodom. Kot konkreten cilj bi si MOL lahko zastavila dvig financiranja nevladnega sektorja na 6 milijonov evrov do leta 2030. V naslednji strategiji bi bilo hkrati smiselno določiti tudi minimalni delež proračuna za kulturo za nevladni sektor. Pri programskih razpisih bi bilo treba poskrbeti, da razpisna sredstva pokrijejo vsaj eno polno delovno mesto, kar pomeni, da bi morala spodnja četrtina prejemnikov prejeti več sredstev. Konkretno bi si občina lahko zastavila cilj, da bi bila ena zaposlitev, torej približno 35.000 EUR, spodnji prag programskega sofinanciranja. Na področju neodvisnih prostorov pa je treba omeniti pozitivno spremembo v krovni zakonodaji, ki zdaj omogoča sklepanje 10-letnih pogodb, kar pomeni več stabilnosti in varnosti za nevladne orgnaizacije. Ker je MOL znana po tem, da v brezplačni kratkoročni najem nevladni kulturi daje tudi prostore, ki jih proda ali nameni drugi dejavnosti, bi bilo priporočljivo, da spremembe in investicije v bodoče še dodatno usmeri v infrastrukturne pogoje za delo nevladne kulture.
[i] https://www.asociacija.si/si/wp-content/uploads/2020/02/Analiza-prostorov-poklicnih-nevladnih-organizacij-v-kulturi-FIN.pdf
[i] Ljubljansko urbano regijo tvori 25 občin: Borovnica, Brezovica, Dobrepolje, Dobrova – Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Mestna občina Ljubljana, Log – Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Šmartno pri Litiji, Trzin, Velike Lašče, Vodice in Vrhnika.