V Asociaciji smo se pred lokalnimi volitvami 2026 odločili, da v izbranih mestnih občinah opravimo intervjuje s ključnimi deležniki s kulturno – umetniške scene in jih objavimo v obliki preglednih člankov. Skupaj s tem objavljamo tudi krajše analize stanja kulturno – umetniške produkcije v teh občinah. Pred vami je tako prvi od šestih preglednih člankov, ki obravnava stanje v Mestni občini Celje (MOC). O stanju v občini smo se pogovarjali tako s predstavniki občine kot s predstavnikom NVO in predstavnico samostojnih delavk v kulturi.
Pogovarjali smo se z dramaturginjo, književnico in kritičarko Brino Jenček, s predstavniki Hiše kulture Celje (HKC), zavoda, ki deluje na področju umetniškega ustvarjanja in poustvarjanja, še posebej na področju glasbe ter s Tanjo Oprešnik, ki je odgovarjala v imenu MOC. Odgovori sicer kažejo relativno enotno sliko, saj se intervjujanci strinjajo o pomembnih premikih v zadnjih letih, predvsem pri strateškem načrtovanju kulturnih politik in podpornih mehanizmih. Odprta pa ostajajo nekatera bistvena vprašanja, povezana predvsem s stabilnim financiranjem, infrastrukturo in ustreznimi pogoji za profesionalno delo.
Najprej nas je zanimalo, kako sogovorniki ocenjujejo stanje kulture in umetnosti v občini.
HKC: »V preteklih štirih letih je prišlo do bistvenega premika na bolje. Občina je prenovila razpise, uvedla tudi večletne programske razpise, v pripravi pa so tudi številni infrastrukturni projekti. Ponudba kulturnih dogodkov je dobra, dogodki so dobro obiskani.«
Brina Jenček: »Glavne težave so premalo sredstev, premalo vadnih prostorov in izgubljanje (mladega) občinstva – vsaj v glavni javni instituciji je zelo izrazito starejše občinstvo, ki je tudi manjše, kot je bilo pred leti, neodvisno sceno pa spremljajo le redki, predvsem soustvarjalci te neodvisne scene. Manjka tudi sveža in živa organizacija – društvo, zavod, skupina ljudi, ki bi vztrajno ustvarjala bolj drzno, sodobno performativno, gledališko produkcijo. Obstaja na primer društvo za pripovedovalsko gledališče, klovnovske prakse, kar je z manjšim budgetom bolj izvedljivo, pa razne plesne šole, polprofesionalne produkcije. Za bolj ambiciozne projekte pa ni pravih pogojev, oziroma se vsaj tako zdi. Najbrž bi bila prava pot koprodukcija med več mesti, že bolj vzpostavljenimi organizacijami, ki bi vse črpale iz občinskih in državnih sredstev pa bi šlo. Jaz sem še tako na začetku svoje poti, da niti ne razumem popolnoma shem sofinanciranja, preživetja kot samostojna delavka.«
Občina poudarja razvoj in dolgoročno načrtovanje. Poudarjajo, da je kultura ena od razvojnih prioritet mesta. Temelj predstavlja Strategija razvoja kulture 2024–2027 z usmeritvami do leta 2031, ki med ključnimi cilji izpostavlja razvoj financiranja, prenovo kulturne infrastrukture, večjo dostopnost kulture ter tesnejše povezovanje javnih zavodov, nevladnih organizacij in ustvarjalcev. Kot pomemben korak občina izpostavlja uvedbo triletnega programskega razpisa, ki naj bi organizacijam zagotovil večjo stabilnost delovanja, poleg tega pa poudarja tudi podporo skozi projektne razpise in brezplačno uporabo občinske kulturne infrastrukture.
Občina ocenjuje, da sredstva za kulturo postopno rastejo. Leta 2026 za kulturo namenja nekaj več kot pet odstotkov občinskega proračuna, pri čemer poudarja zavezo, da se bodo sredstva povečevala tudi v prihodnje.
V nadaljevanju nas je zanimalo predvsem stanje in spremembe na področju nevladnih organizacij s področja kulture, ki delujejo v občini.
Predstavnica MOC je poudarila, da nevladne organizacije spodbujajo preko letnih in večletnih razpisov »zagotavljanja pogojev za ustvarjanje in delovanje ter podpore projektom, ki prispevajo k dostopnosti kulture, razvoju občinstev in sodelovanju v lokalnem ter mednarodnem prostoru. Poseben poudarek namenjamo tudi dolgoročni stabilnosti organizacij, profesionalizaciji sektorja ter vključevanju mladih ustvarjalcev in novih kulturnih praks.«
Premik na bolje je komentirala tudi Brina Jenček: »Lani je občina prvič objavila razpis za sofinanciranje kulturnih projektov in sicer v dveh sklopih – sofinaciranje do 2000 eur in za večje projekte do 4000 eur s pogojem, da je to maksimalno 80% celotnega projektnega budgeta. Letos sem se prvič sama prijavila na razpis in razpis tudi dobila. Imeli so delavnico za vse zainteresirane prijavitelje, kar je olajšalo proces prijave. Obstaja tudi razpis za podporo kontinuiranega ustvarjanja organizacij, na katerega se še nisem prijavljala. Glede sofinanciranja je, kot vedno kadar govorimo o sofinanciranju, sredstev premalo, tako da to ni nič radikalno novega ali posebnega.«
V HKC pa so komentirali bistvene težave neodvisne scene kot jih zaznavajo sami, kjer so v prvi vrsti izpostavili projektno financiranje, ki otežuje dolgoročno načrtovanje in razvoj organizacije:
HKC: »Razpisi so pogosto objavljeni več mesecev po začetku obdobja na katerega se nanašajo in informacije o uspešnosti prijav projektov v tekočem letu pogosto pridejo šele junija ali julija, prvo predplačilo pa avgusta ali septembra, kar povzroča težave z likvidnostjo in onemogoča natančno finančno načrtovanje.
Komunikacija in pomoč pri prijavah je sicer s strani občine odlična, rok je razumen, spletni sistem oddaje razpisov deluje dobro.«
Zanimalo nas je tudi ali občina NVO-jem namenja prostore v upravljanje ali brezplačen najem, kako je na splošno urejeno to področje in kakšni so kriteriji, ki jih občina uporablja. Zanimalo nas je tudi, kako problematiko prostorov produkcije vidi samostojna delavka v kulturi.
Predstavnica MOC je povedala, da občina zagotavlja pisarniške, vadbene, skladiščne in izvedbene prostore za kulturne delavce, neodvisno od organizacijske oblike v okviru katere delujejo.
MOC: »Nekatera kulturna društva svoje dejavnosti izvajajo v občinskih prostorih, pri čemer stroške uporabe in vzdrževanja krije Mestna občina Celje iz proračunskih sredstev.«
MOC: »Pri dodeljevanju sofinanciranja v okviru javnih razpisov se uporabljajo kriteriji, ki so določeni v razpisni dokumentaciji poziva. Pri dodeljevanju prostorov pa so prav tako določeni kriteriji, na podlagi katerih se prostori dodelijo s soglasjem občinske komisije.«
Brina Jenček: »Ja, mislim, da so neke opcije rabe lokalne infrastrukture. Kulturnica je majhen prostor, ki jo občina brezplačno ponuja organizacijam za uporabo kot vadni in uprizoritveni prostor, tudi prostor GT22 je večnamenski prostor, ki se ga lahko najame in uporablja v različne namene. Za cene najema drugih ne vem, predstavljam pa si, da je skupnost odprta za to, sploh če te na tak ali drugačen način poznajo, a da ti prostor najameš za kakršnokoli ceno, težko ustvariš kakršenkoli dobiček, če ne delaš ravno stand upa. «
Zanimalo nas je tudi, če je infrastruktura sploh v ustreznem stanju, ki omogoča produktivno rabo?
Brina Jenček: »Infrastruktura ni idealna, vendarle pa je. Dvorane ima seveda tudi SLG Celje, ljubiteljsko gledališče Zarja, Kulturni dom, Celjski dom, Plesni forum Celje, Hermanov brlog ima manjšo dvorano, Mladinski center Celje, performansi pa se občasno izvajajo tudi v galerijskih prostorih Centra sodobnih umetnosti Celje (Likovni salon, Galerija, Račka) in zagotovo bi se še kaj našlo, na kar sem pozabila. Lokacije so dostopne, večinoma v samem starem mestnem jedru, oprema je ponekod zelo preprosta, ampak uporabna. Trenutno je tudi v fazi prenove Kajuhov dom, ki naj bi služil kot novo kulturno središče, pred kratkim pa je bil na državni ravni soustanovljen Javni zavod za sodobni ples, kar bo zagotovo dalo tudi dodatno spodbudo mestu na tem področju. «
HKC: »Dvorane, s katerimi upravlja občina, so NVO-jem na voljo po znižanih cenah oziroma s plačilom zgolj funkcionalnih stroškov. Dvorane s katerimi upravljata občina in Zavod Celeia nimajo profesionalne opreme za ozvočenje in odrsko razsvetljavo, zaradi česar je organizacija ambicioznejših glasbenih in glasbeno gledaliških dogodkov logistično in finančno zahtevnejša.«
Brina Jenček: »Mislim, da so drugače vsa razmerja zastopana in da je pod županom Matijo Kovačem vseeno jasno vidna težnja in želja, da bi kulturo dodatno podprli, omogočili nove priložnosti ustvarjalcem. Osebno na primer najbolj žalujem za izgubo kultnega mestnega neodvisnega kina Metropol, ki je bil kupljen, komercializiran, neokusno prenovljen in je sedaj zapuščen oziroma bo povsem izgubil svojo primarno funkcijo. Kino zdaj deluje v prostorih Kina Union, kjer je platno povsem premajhno, da bi omogočilo pravo izkušnjo obiskovalcem sicer izredno kakovostnega programa.«
Zanimalo nas je tudi koliko občina namenja za kulturo in na kakšen način sodeluje s poklicnimi NVO in samostojnimi delavci v kulturi.
MOC: »Proračun Mestne občine Celje v letu 2026 znaša 108.880.245 EUR, od tega je za kulturo namenjenih dobrih 5% sredstev. Mestna občina od leta 2023 povečuje delež sredstev namenjenih za kulturo. Za povečevanje sredstev se je zavezala v Strategiji razvoja kulture v Mestni občini Celje. V operativnem cilju št. 1 je navedla, da bo v obdobju 2024–2027 povečevala celotne izdatke za kulturo v okviru občinskega proračuna glede na izhodiščno leto 2023 za najmanj 2 % letno. V letu 2025 je ta cilj presegla. Glede na to, da se sredstva za kulturo povečujejo, smo s tem zadovoljni. Menimo tudi, da so sredstva smotrno porazdeljena. «
»Pri pripravi lokalnih kulturnih programov sodelujemo z nevladnimi kulturnimi organizacijami in samostojnimi delavci v kulturi predvsem preko rednega dialoga, vključevanja v pripravo strateških dokumentov ter sodelovanja pri oblikovanju kulturnih vsebin in projektov. Njihove predloge, potrebe in pobude upoštevamo tudi pri pripravi razpisov in razvojnih usmeritev na področju kulture. «
Na mestno občino smo naslovili še nekaj specifičnih vprašanj. Sodelovanje med MOC in državo so ocenili kot dobro in konstruktivno (intervju je bil opravljen pred državonzborskimi volitvmai 2026). Poudarili so, da uspešno sodelujejo predvsem pri prijavah na državne in evropske razpise »tako na področju kulturne infrastrukture kot tudi pri izvedbi različnih kulturnih in razvojnih projektov «
Na vprašanje ali nemaravajo pogodbe o sofinanciranju kulturno-umetniških projektov usklajevati z inflacijo so odgovorili, da proračunsko načrtovanje MOC sprotnega prilagajanja sredstev inflaciji žal ne omogoča.
Zanimalo nas je tudi ali občina meni, da bi moral biti ukrep izvajanja umetniškega deleža v javnih investicijskih projektih na lokalni ravni obveza in ne le priporočilo?
MOC: »Ne, ne bi smel biti obveza, temveč ostati v obliki priporočila, saj je treba pri načrtovanju investicij upoštevati finančne in vsebinske prioritete lokalnih skupnosti.«
Nekaj dodatnih vprašanj, povezanih z njenim delom in plačilom smo imeli tudi za Brino Jenček.
Brina Jenček: »Samostojna delavka v kulturi sem šele od novembra, prej sem kot študentka delala večinoma v Ljubljani, manjše stvari, predvsem pisala kritike, moderirala pogovore, tako da težko primerjam honorarje. Javni zavod je delno upošteval uredbo o minimalnem plačilu.«
»Kot rečeno, predvsem zunaj okvirov, saj bi mi bilo kot samostojni delavki v kulturi nemogoče preživeti samo znotraj meja sicer ene večjih slovenskih občin. Živim in ustvarjam v Ljubljani, tako da bi rekla, da v 90% delujem zunaj lokalne skupnosti. Se pa zdaj poskušam malo bolj aktivno vključiti nazaj v domače lokalno okolje, saj sem kot najstnica hrepenela po bolj pestrem kulturnem dogajanju v Celju in čutim tako dolžnost kot veselje ustvarjati za lokalno občinstvo in s tem vsaj malo težiti k decentralizaciji kulture, četudi sem sama del te centralizacije.«
Zanimalo nas je tudi, če je seznanjena z nedavno občirnejšo novelacijo Zakona o uresničevanja javnega interesa za kulturo, in spremembami, ki vplivajo tudi na ureditev na lokalni ravni?
Brina Jenček: »Sem, spremembe pozdravljam in poskušam nanje, na primer na postavko minimalnega plačila, opozarjati ob sklenitvi pogodb. Vendar vsi vemo, da nekatere stvari ostanejo samo na papirji, sploh na začetku kariere, ko so tvoji pogajalski pogoji zelo omejeni in si zelo hitro zamenljiv, tako da pogosto požreš premajhna plačila, krepko pod minimalno postavko, z željo po drugih priložnostih in s strahom pred tem, da bi izpadel lakomen.«
Več o stanju umetnosti in kulture v MOC si lahko preberete v analizi Asociacije na POVEZAVI.