Ob koncu javne razprave o predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju ZUJIK-H), ki je bil 21. decembra 2023 objavljen na spletnih straneh Ministrstva za kulturo, smo v Društvu Asociacija pripravili vsebinski odziv.
V njem pozdravljamo namero in napore ministrstva, da trajneje uredi socialne in delavske pravice samozaposlenih v kulturi, a opozarjamo, da izolirani in finančno nepodprti ukrepi tega ne bodo storili, še več, povzročijo lahko več škode kot koristi. Poleg tega snovalcem zakona predlagamo nov člen, ki bi administrativno razbremenil sektor kulture.
V Društvu Asociacija smo ob nastopu aktualne vlade pozdravili zavezanost aktualnih odločevalcev prisluhniti našim zahtevam ter zarezati v zatečeno stanje nezadostno zagotovljenih socialnih pravic in nevzdržnih pogojev dela, kot se odražajo med delavkami in delavci ter v polju kulture, ki jih z veljavno ureditvijo in uveljavljenimi načini zagotavljanja javnega interesa v kulturi v precejšnji meri narekuje prav Ministrstvo za kulturo. Načelno in v splošnem lahko premislek in odločitev aktualnega ministrstva, da v krovnem zakonu uredi podlago za kolektivno pogajanje samozaposlenih v kulturi z javnimi zavodi, skladi in agencijami pozdravimo in vrednotimo kot korak v smeri naslavljanja opisanega stanja.
In vendar odločitev, da ministrstvo krovni zakon v polju kulture odpre zgolj in samo zato, da v njem uredi pravno podlago za kolektivno dogovarjanje med samozaposlenimi v kulturi, javnimi zavodi, javnimi skladi in javnimi agencijami, preseneča in napeljuje na zaskrbljujoč premislek o prioritetah in redosledu, pa tudi o stopnji zavezanosti k uveljavljanju in premislekih o daljnosežnosti uveljavitve posameznih načinov reševanja problematike prekarnosti ustvarjalk in ustvarjalcev, delavk in delavcev v polju kulture ter krepitve njihovih socialnih pravic, pa tudi siceršnjega širokega spektra problematik, ki jih ureja ZUJIK. Nasprotno, trdimo, da je predlagana sprememba ZUJIK-H povsem nezadostna in premalo radikalna, se s pogoji dela v kulturi in stanjem socialnih pravic ne želi soočiti v svoji celoti, se jih loteva na presenetljivem mestu, bo za manjši del samozaposlenih v kulturi ter javne zavode, sklade in agencije morebiti pomenila okrepljeno delovanje, predstavlja pa hkrati tudi podlago za vrsto učinkov, ki napovedujejo, da bodo kulturo, predvsem nevladni sektor -najmanj prehodno, če ne dolgoročno – dodatno ošibili.
Celoten odziv si lahko preberete na povezavi.