Ministrstvo za kulturo za letošnje leto napoveduje reformo kulturnega modela. Načrtovani sta prenovi veljavne Resolucije o nacionalnem programu za kulturo, ki jo bo pospremil akcijski načrt, in področja samozaposlenih v kulturi, odpreti in prenoviti pa nameravajo tudi Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo. V namen seznanjevanja s predlogi javnosti zato organ organizira serijo regionalnih posvetov.
V Asociaciji že vrsto let opozarjamo, da so spremembe v resorju kulture nujne, potrebe neodvisne kulture pa dobro izpričane. Da so pričakovanja visoka, smo aktualno vodstvo kulturnega ministrstva že opozorili, prioritete prizadevanj društva s člani oblikovali v okviru procesa strateškega načrtovanja, informacije o potrebah nevladne kulture pa pred napovedanimi reformami uvodno preliminarno zbirali tudi skozi vprašalnik.
Stališče Asociacije na podlagi vsega naštetega je, da mora Ministrstvo za kulturo v reformah zasledovati sledeče cilje:
Okrepljen položaj samozaposlenih v kulturi
– z zagotovitvijo karierne dinamike, ki bi v skladu s starostjo, življenskimi dogodki, razvojnimi poklicnimi zahtevami in referenčnostjo premišljeno in odzivno spodbujala ustvarjalce na poklicni poti in bi pomembno okrepila položaj samozaposlenih v kulturi pred in po upokojitvi, predvsem z dvigom višine podeljene pravice do plačila prispevkov za socialno varnost iz proračuna, dvigom in uvedbo drsnega cenzusa ter krepitvijo in diverzifikacijo spodbud za samozaposlovanje;
– z ureditvijo in krepitvijo zdravstvenega varstva samozaposlenih v kulturi, in sicer na način, da so samozaposleni v kulturi do dnevnega nadomestila za bolniško upravičeni brez omejitev glede trajanja ali narave bolezni; da so do nadomestila upravičena tudi iz naslova poškodb na ali izven delovnega mesta; da ministrstvo tudi samozaposlenim v kulturi plačuje redne zdravniške preglede, vezane na področje dela;
– z zagotavljanjem pravičnega plačila za delo samozaposlenih v kulturi, in sicer z uvedbo ukrepov za preprečevanje in odpravljanje neplačanega dela v kulturi, z opredelitvijo in uvedbo minimalne urne postavke za dela v polju kulture in minimalnih postavk za določeno avtorsko delo, uvedbo in uveljavitvijo lestvice priporočenih tarif za dela v polju kulture, z objavo podatkov o višini plač v primerljivih poklicih v javnem sektorju;
– z doslednim izvajanjem sistema deleža za umetnost in zagotavljanjem prostorskih pogojev za delo samozaposlenih v kulturi;
– z administrativno razbremenitvijo samozaposlenih v kulturi v obliki poenostavitve in digitalizacije razpisnih mehanizmov in postopkov ter ukrepi za krepitev kapacitet samozaposlenih v kulturi, tudi z izboljšanje storitev Sektorja za statusne zadeve;
– s prizadevanjem za dvig ugleda in zavedanja o pomenu samozaposlenih v kulturi v družbi, tudi in najprvo v obliki dosledno izboljšanega odnosa funkcionarjev in uslužbencev organa, ter kontinuiranim dialogom odločevalcev s samozaposlenimi in drugimi delavci v kulturi.
Okrepljen in razvit profesionalni nevladni sektor
– s povečevanjem sredstev za programe in projekte NVO na področju kulture na vseh področjih ustvarjalnosti in kulturnih dejavnosti, tudi prečnih in podpornih;
– z zagotavljanjem ustreznega plačila za delo v NVO (za redno zaposlene in redne honorarne sodelavce), tudi z opredelitvijo in uveljavitvijo minimalne urne postavke za delo in subvencioniranjem zaposlitev in spodbudami za zaposlovanje;
– s snovanjem in spodbujanjem uveljavitve modelov za zagotavljanje izvenproračunskih virov financiranje za NVO v kulturi in davčno politiko, ki spodbuja razvoj kulture in ustvarjalnosti;
– z zagotavljanjem prostorskih pogojev za delo NVO in subvencioniranjem nakupa opreme, tudi skozi izvajanje tz. zakona o kulturnem evru;
– z vzpostavitvijo in uveljavitvijo načinov promocije kulture v družbi, modelov za širjenje oz. večanje kroga rednih uporabnikov kulturnih vsebin ter skrbjo za dvig ugleda, prepoznavnosti in zavedanja o pomenu neodvisne kulture;
– s sistemsko administrativno razbremenitvijo ter poenostavitvijo in digitalizacijo razpisov in postopkov ter z zagotavljanjem spodbud za krepitve kompetenc v NVO;
– z vodenjem kontinurianega dialoga med NVO v polju kulture in odločevalci.
Kulturni pravni okvir je po mnenju Asociacije hkrati potrebno posodobiti na način, da so v njem jasno opredeljene pravice in obveznosti akterjev v kulturi, ki prispevajo k večji zastopanosti večji zastopanosti žensk na odločevalskih pozicijah, v svetih kulturnih inštitucij in kulturni produkciji.
Vizija, ki jo v društvu zasledujemo in ki jo, kot menimo, mora zasledovati napovedana prenova kulturnega modela, je prihodnost, v kateri sta kultura in umetnost vzpostavljeni kot nepogrešljiva razvojna gradnika družbe, njuna vloga pri spodbujanju demokratičnosti, ustvarjalnosti, strpnosti, solidarnosti, odprtosti in enakopravnosti družbe pa prepoznani kot ključna.
Ministrstvo za kulturo pri tem:
– aktivno spodbuja povečevanje interesa za kulturo in sočasno povečuje dostopnost kulturnih dobrin;
– neodvisno kulturo v vsej raznolikosti in nevladne podporne organizacije, ki delujejo v polju kulture in nevladni sektor, ustvarjalke in ustvarjalce ter delavce in delavke v kulturi povezuje, prepoznava kot ključne deležnike, ki pomembno sooblikujejo domačo kulturno politiko, so vključeni in vplivajo na odločitve o delitvi sredstev ter vplivajo na razvoj sektorja, izrazito pa jih podpira tudi pri (so)delovanju v mednarodnem prostoru;
– aktivno spodbuja povezovanje med različnimi stebri in deležniki v kulturi, z ukrepi pa spodbuja krepitev tudi povezovanje kulture z drugimi sektorji;
– pri oblikovanju politik in ukrepov upošteva geografsko in socialno razvejanost neodvisne kulture in sprejema ukrepe, ki omogoča njen decentraliziran razvoj;
– svoje naloge izvršuje kakovostno, strokovno, učinkovito, pravočasno ter v partnerskem odnosu z deležniki v kulturi;
– zagotavlja, da je delovno okolje za poklicne NVO v kulturi in samostojne ustvarjalce_ke sistemsko urejeno tako, da je stabilno, varno in razvojno naravnano;
– zagotavlja večjo enakost med spoli na področju kulture.
Regijski posveti v organizaciji Ministrstva za kulturo so se do sedaj že zvrstili v Celju, Kranju, Trbovljah, Krškem in Mariboru. Do sklepnega, ki bo 21. aprila izpeljan v Ljubljani, se bodo odvili še v Murski Soboti, Novem mestu, Postojni, Slovenj Gradcu, Novi Gorici in Kopru, natančen spored pa je dosegljiv na tej povezavi. Vabljeni k udeležbi in participaciji.