V zadnjih letih je predvsem za neodvisne ustvarjalke in ustvarjalce vse težji dostop do kritik v medijih postal izjemno velik problem. Ministrstvo nanje še vedno veže kriterije za sredstva, hkrati pa tudi kritiki od svojega dela ob pomanjkanju prostora zanje le stežka živijo.
Nedavno se je o tem odvijala razprava na odboru za kulturo v državnem zboru, zato smo k pisanju tokratne kolumne povabili Pio Brezavšček, samozaposleno kritičarko, predsednico Društva za sodobni ples in sourednico nove kritiške platforme Neodvisni ter revije Maska.
Na odboru za kulturo je bil potrjen kandidat za novega ministra za kulturo Zoran Poznič, ki bo po vsej verjetnosti vodil kulturni resor. Bodočega ministra do sedaj poznamo predvsem po njegovem ustvarjanju in vodenju Delavskega doma Trbovlje, njegovo politično uspešnost pa lahko pričnemo presojati šele s predstavitvijo v Državnem zboru.
Predstavitev kandidata pred matičnim delovnim telesom seveda na dopušča široke razprave, a ob skorajšnjem imenovanju novega ministra je vseeno potrebno spomniti tudi na zelo pereče vprašanje nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
Center nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS) je na podlagi poziva Ministrstva za kulturo izpeljal postopek izbora petih predstavnikov nevladnih organizacij v Delovno skupino za trajni dialog z nevladnimi organizacijami v kulturi, in sicer za obdobje mandata ministra za kulturo.
V delovno skupino je bil na predlog Asociacije imenovan Tomaž Zaniuk, ki je v dialoških skupinah za NVO deloval tudi v preteklosti. Glede na tokratno, že z sklicem opredeljeno nalogo delovnih skupin, da bodo osredotočene tudi na izvrševanje koalicijske pogodbe, pričakujemo, da bodo skupine tokrat lahko delovale bolj osredotočeno in da bodo njihovi predlogi in sklepi tudi upoštevani.
Zakon o nevladnih organizacijah (ZNOrg) področnim ministrstvom nalaga obveznost, da zagotovijo javne razpise in financiranje projektov ter programov vsebinskih mrež, kot subjektov podpornega okolja, namenjenim spodbujanju razvoja nevladnih organizacij. Vsebinske podporne mreže nevladnih organizacij, katerih temeljna dejavnost predstavlja podporo posameznim NVO oz. NVO sektorju, so bile do ZNOrg sofinacirane iz sredstev Ministrstva za javno upravo.
Društvo Asociacija je kot vsebinska mreža nevladnih organizacij s področja kulture dopis z vprašanjem, kdaj bo znano, v kakšni razpisni obliki in s kakšnimi proračunskimi sredstvi bo v letu 2019 poskrbljeno za sistemsko financiranje vsebinskih mrež nevladnih organizacij, naslovilo na Ministrstvo za kulturo.
Društvo Asociacija je na tradicionalni novinarski konferenci pred 8. februarjem in Prešernovim dnevom predstavilo komentar aktualnega političnega dogajanja na področju neodvisne umetnosti ter kulture in Analizo enoletnih projektnih razpisov ministrstva za kulturo v obdobju 2009 – 2019. Na novinarski konferenci je na dejstvo, da je stanje na ministrstvo za kulturo zaskrbljujoče in da to vpliva na celotno umetniško produkcijo, opozorila predsednica društva Inga Remeta, analizo pa je predstavil strokovni sodelavec Asociacije Tomaž Zaniuk.
Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, je spregovorila o pričakovanjih ob tokratnem rebalansu proračuna države in povečanju sredstev za kulturo v višini 30 milijonov evrov. Poudarila je, da je nujno, da bodo povečanja sredstev deležni tudi samozaposleni in nevladne organizacije v kulturi. Glavni zaključek Analize enoletnih projektnih razpisov Ministrstva za kulturo pa je, da je obstoječi kulturni model nedomišljen, saj so tako med posameznimi razpisnimi leti kot med posameznimi področji umetnosti razlike zelo velike.
Z rebalansom državnega proračuna za leto 2019 so se povečala tudi sredstva za umetnost in kulturo, toda z začasnim vodstvom ministrstva za kulturo ostaja nejasno, kdaj ter kako bodo do njih sploh lahko dostopali ustvarjalci in producenti. Težava je, da se zdi, da je ministrstvo za kulturo že nekaj let v fazi začasnega vodenja, zato je nujno, da se glede te začasnosti naposled doseže preboj.
Ob tokratnem 8. februarju in slovenskem kulturnem prazniku smo k pisanju kolumne povabili predsednico društva Asociacija Ingo Remeta.
Z novim letom smo v Kulturosferi začeli s predstavitvami dobrih praks nevladnih organizacij v kulturi. Predstavljati želimo primere delovanja NVO v kulturi, ki prečijo različna področja, se med seboj povezujejo, kreirajo nove eksperimentalne prakse in so družbeno odgovorne.
V januarski številki smo predstavili Zavod Kersnikova, tokrat pa smo se odpravili v Osmo/zo, produkcijsko-predstavitveni prostor v soupravljanju treh nevladnih organizacij v kulturi.
Z začetkom leta je Asociacija iz rok Umanotere za eno leto prevzela koordiniranje Konzorcija vsebinskih mrež nevladnih organizacij.
V središču naših prizadevanj bo letos nadaljnje financiranje vsebinskih mrež, prepoznavanje njihovega pomena v javnosti ter organizacija osrednje letne konference, ki bo potekala v pomladanskih mesecih. Na njej bomo pred evropskimi volitvami osvetlili pomen in financiranje vsebinskih mrež znotraj Evropske unije.
Odbor za kulturo državnega zbora je na 2. redni seji 24. januarja opravil razpravo o problematiki pomanjkanja objav profesionalne kritike na področju gledališke, glasbene in likovne ustvarjalnosti, na katero je bilo ob predstavnikih različnih društev in organizacij na področju umetnosti vabljeno tudi društvo Asociacija. Poslanke in poslanci, člani odbora za kulturo, so Ministrstvu za kulturo soglasno s 15 glasovi za in nobenim proti predlagali vzpostavitev osrednjega skupnega kritiškega spletnega medija.
Razloge za vzpostavitev spletnega medija za objavljanje strokovne referenčne kritike in za uvrstitev te dnevne točke na sejo odbora za kulturo je predstavila predsednica odbora, poslanka Violeta Tomić, ki je opozorila tudi na to, da je ob pomanjkanju kritiškega pisanja usahnilo tudi število ljudi, ki kritike sploh še znajo pisati. Pritrdili so ji tako vabljeni predstavniki organizacij iz področja umetnosti kot minister za kulturo Dejan Prešiček in navzoči poslanke ter poslanci, člani odbora za kulturo.
Po podatkih raziskav, ki so se ukvarjale s socialnim položajem samozaposlenih v kulturi se samozaposleni pogosto znajdejo v finančni stiski. Po zadnjih podatkih tako kar polovica samozaposlenih v kulturi ne dosega prihodka, ki bi bil enak minimalni plači, skoraj ena tretjina pa pade pod prag revščine.
Tokrat v sklopu Servisa za ustvarjalce pojasnjujemo ali je samozaposleni v kulturi lahko upravičen tudi do socialnih transferjev kot je denarna socialna pomoč.
