V sklopu kampanje Čas je za kulturo in umetnost (#časzakulturo) je Asociacija 16. maja izvedla posvet na temo prihodnosti nevladnega sektorja v kulturi.
Poleg nekaterih znanih zahtev, s katerimi se bo prihodnja ministrica ali minister moral nujno spopasti, smo slišali tudi kar nekaj konceptualnih premislekov o pogojih razvoja sodobne umetnosti.
Lokalne skupnosti imajo po ustavi in zakonu veliko pristojnosti in znotraj slednjih je tudi urejanje kulture, kar se odvija skozi lokalno kulturno politiko. Kaj so dobre in kaj slabe prakse, raziskujemo skozi redno Kulturosferino rubriko.
Mesto Ljubljana ima pestro kulturno ponudbo in je hkrati mesto, ki tako nominalno kot procentualno zagotavlja enega najvišjih proračunov za kulturo. Mestna občina Ljubljana v svojih odgovorih prepoznava kulturo kot enega pomembnejših sektorjev razvoja mesta, Uroš Veber iz Zavoda Projekt Atol pa poleg številnih pozitivnih plati izpostavlja tudi nekaj izzivov za prihodnost.
Maj se je zaključil s predvolilnim soočenjem posvečenim kulturi, ki se je odvilo v Kinu Šiška, junij pa se je začel z oteženo povolilno kombinatoriko.
V tokratni rubriki Kulturna premišljevanja jo preračunava direktor Kina Šiška in odličen poznavalec kulturno političnih razmer, Simon Kardum.
Zavod Senzorium predstavlja enega drznejših gledaliških projektov pri nas, saj se v celoti posveča nekonvencionalnim gledališkim uprizoritvam. Sodelovali so s številnimi priznanimi domačimi in tujimi ustvarjalci in ustvarili prepoznavne predstave v specifičnem senzorialnem izrazu.
Senzorium je že vrsto let aktiven član Društva Asociacija, mi pa smo se tokrat za rubriko Iz prve vrste pogovarjali z umetniško vodjo in direktorico zavoda Barbaro Pio Jenič. Govorili smo o togosti administrativnega in razpisnega aparata pri zaznavanju in ustreznem vrednotenju kreativnih umetniških praks, težavah samozaposlenih v kulturi in drugih tematikah.
Vsi, ki ste podaljšali naročnino na Kulturosfero, boste o objavi rubrike Razpisi v kulturi obveščeni avtomatsko, ostali ste vabljeni k branju na spletni strani ali pa seveda, če se ponovno prijavite na Asociacijino glasilo.
Tokrat med domačimi razpisi izpostavljamo dva razpisa za nagrade in dva razpisa za štipendije. Štipendiji sta namenjeni študiju ali usposabljanju v tujini, drugo štipendijo razpisuje ZDUS. Med nagradami sta odprta razpisa za TESLA Award in Prešernove nagrade.
Nadaljujemo z zbiranjem medijskih odzivov na delo Asociacije, ki jih vsak mesec objavimo v rubriki Sedma sila.
Zagotovo je bil v preteklem mesecu najodmevnejši kulturnopolitični dogodek skupna kulturniška kampanja Čas je za kulturo in umetnost, kjer smo sodelovali tako pri uvodni napovedi, kot na sklepnem dogodku v Kinu Šiška. Znotraj kampanje je Asociacija priredila tudi lasten dogodek na temo razvoja nevladne kulture.
Evropsko združenje na področju uprizoritvenih umetnosti in glasbe Pearle, je februarja 2018 zagnalo kampanjo Behind the Stage, skozi katero bodo skušali opolnomočiti organizacije na področju uprizoritvene umetnosti in pripomoči h krepitvi civilnega dialoga.
Prve konference in delavnice se je na vabilo organizatorjev udeležila tudi Asociacija, ki je s tem pridobila dragocen uvid v dogajanje v uprizoritvenem sektorju na evropski ravni.
30. maja je vlada na svoji dopisni seji sprejela sklep, s katerim je prerazporedila milijon evrov za sodelovanje z nevladnimi organizacijami.
Gre za pomemben dosežek, saj bo prerazporeditev sredstev v okviru finančnega načrta Ministrstva za javno upravo podlaga za razpis sofinanciranja evropskih projektov za nevladne organizacije.
Po dveh desetletjih nerazvojne kulturne politike na področju neodvisne umetnosti ustvarjalke in ustvarjalci od političnih strank, ki se potegujejo za sedeže v parlamentu, pričakujemo nujno ureditev razmer za ustvarjanje in delovanje nevladnega sektorja in samozaposlenih v kulturi.
Preberite naša pričakovanja, ki smo jih posredovali tudi političnim strankam.
V zadnjih letih se na polju neodvisne produkcije dogaja vse večji upad sredstev, razpisni mehanizmi so čedalje bolj skregani z realnimi potrebami na terenu, razpisna loterija čez noč na propad obsoja večletno delo ustvarjalk in ustvarjalcev, prekerstvo in revščina med samozaposlenimi je alarmantna, razvojnih ukrepov ni na vidiku, dialog z odločevalci je praktično ničen, vse skupaj pa se še slabša sorazmerno z oddaljenostjo od prestolnice.
Zato se odpira logično vprašanje, kako lahko v takšnih pogojih sploh še ustvarjamo vrhunsko sodobno umetnost, s katero so se neodvisne ustvarjalke in ustvarjalci proslavili v zadnjih dveh desetletjih tako doma, kot na tujem. Kako urediti financiranje, statuse, razvojne ukrepe in predvsem, kako sodobno umetnost umestiti v središče razmišljanja, ko se načrtujejo ukrepi kulturne politike?