Z razglasitvijo epidemije se je stanje na področju
kulture še dodatno radikaliziralo in ob napovedih, da bodo takšne razmere
trajale več tednov ali celo mesecev, se je večina samostojnih ustvarjalcev in
nevladnih organizacij znašlo v izjemno težkem položaju.
Medtem ko Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo že sprejema interventni zakon s katerim bo pomagalo podjetjem, pozivamo, da enako stori tudi Ministrstvo za kulturo in z ustreznimi ukrepi prepreči kolaps kulturnega sektorja. Na odločevalce smo zato naslovili še eno javno pismo, kjer konkretiziramo ukrepe s katerimi je možno zajeziti negativni val.
V društvu Asociacija z zaskrbljenostjo spremljamo razvoj situacije glede koronavirusa COVID-19, ki bo imel posledice za številne sektorje, med drugim bo zelo velik vpliv tudi na področje kulture.
Svet za nacionalno varnost je namreč sprejel ukrep s katerim prepoveduje izvajanja javnih dogodkov v zaprtih prostorih, kjer se pričakuje več kot 100 obiskovalcev, kar na področju kulture pomeni, da se je pričel plaz odpovedi predstav, odprtji razstav, razprav, branj in drugih kulturnih dogodkov. Ker slednje pomeni velik izpad dohodka predvsem za samostojne ustvarjalce pa tudi za nevladne organizacije in ostale producente kulture, smo na Vlado RS in Ministrstvo za kulturo RS naslovili javno pismo, ki ga v nadaljevanju objavljamo v celoti.
Mesto žensk je z lanskim festivalom praznovalo 25. letnico svojega delovanja. Letošnje leto začenjajo s številnimi evropskimi projekti. Med njimi je tudi projekt Women on Women.
S programsko vodjo Mesta žensk Tejo Reba smo se pogovarjali o razsežnostih projekta, vidnosti žensk v kulturi ter opolnomočenju žensk z migrantskim ozadjem skozi plačano delo v umetnosti.
K pisanju tokratnih kulturniških premišljevanj smo povabili kolektiv Rdečih zor, ki že vrsto let opozarja na seksizem v javnem prostoru, tudi v kulturi.
Sinoči so nagrado bodeča neža podelili igralcu Bojanu Emeršiču.
Vas
zanima kako svojo kreativnost realizirati skozi uspešen poslovni model? Morda
iščete načine, kako se bolje povezati z gospodarstvom. Naposled se večina
ustvarjalk sooča z različnimi administrativnimi, pravnimi in sorodnimi zagatami,
na katere ne najde hitrih odgovorov in se s sorodnim izzivom soočate tudi vi.
Društvo
Asociacija v okviru projekta Obveznosti,
možnosti in priložnosti za ustvarjalce v sodelovanju s Centrom za kreativnost, pri
Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, pripravlja serijo devetih izobraževanih
delavnic, ki se bodo skozi celotno leto 2020 izvajale v treh krajih po
Sloveniji, to je v Kopru, Ljubljani in Mariboru.
Mnoge nevladne
organizacije za izvajanje svojega poslanstva sodelujejo z prostovoljkami, ob
tem pa je pomembno vedeti, da je prostovoljstvo regulirano z zakonom in
pravilnikom, ki organizacijam določata normative, pravice in obveznosti.
Nevladne organizacije, ki
vključujejo tudi prostovoljsko delo morajo ob tem upoštevati nekatera
administrativna določila in v tokratnem servisu Asociacije pojasnjujemo kakšne
formalnosti so s tem povezane.
V okviru razpisa Centra
za kreativnost je Asociacija prijavila projekt „Obveznosti, možnosti in
priložnosti za ustvarjalce“, ki smo ga zasnovali kot serijo devetih delavnic.
Namen projekta je
ustvarjalke in ustvarjalce opolnomočiti z znanjem na administrativnem nivoju, poleg
tega pa smo zasnovali tudi nekatere vsebine s posebnim ozirom krepitve znanj za
prodor na trgu.
V prijavi smo
upoštevali tudi potrebo po decentralizaciji in v ta namen bomo delavnice poleg
Ljubljane, izvedli še v Mariboru in Kopru. Tako bomo znanje in veščine prenesli
tudi v vzhodno in zahodno regijo Slovenije ter s tem opolnomočili ustvarjalce
tudi drugod po Sloveniji.
Delavnice so odprtega
tipa in načeloma omejene na do 50 prijaviteljev, razen pri delavnicah, ki jih
bo izvajala mag. Mojca Jovič, kjer so delavnice omejene na 16 prijaviteljev,
saj gre za kompleksnejše teme, ki jih predavateljica naslovi tudi skozi bolj
personaliziran pristop.
Do konca leta
bo izvedenih 9 delavnic in sicer:
1. Avtorske
pravice za akterje na področju KKI (odvetnica mag. Urše Chitrikar)
2.
Računovodstvo in davki za ustvarjalce s področja kulture (dr. Urh Vele)
3. Pomen
zagovorništva za dolgoročni strateški preboj akterjev s področja KKI (Tomaž Zaniuk)
4. Povezovanje
kulture in gospodarstva (mag. Urška jež)
5. Kultura za
gospodarstvo (mag. Urška jež)
6. Uvod v
poslovne modele za ustvarjalce s področja KKS (mag. Mojca Jovič)
7. Pogajanja v
poslovnem svetu in oblikovanje končne cene produkta (mag. Mojca Jovič)
8. Uspešno
komuniciranje produktov, vizij in idej. (mag. Mojca Jovič)
9. Razpisne
priložnosti s področja KKI (Tomaž Zaniuk)
Projekt Obveznosti, možnosti in priložnosti za ustvarjalce je del partnerske mreže Platforme Center za kreativnost. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.
Projekt, ki smo ga prijavili na
Regionalni akcijski kulturni laboratorij RegLab organizacije Kooperativa je bil
usmerjen v raziskavo prostorov
poklicnih NVO v kulturi. Glavna
motivatorja za to sta bila prostorska stiska za NVO v kulturi, ki so nedavno
izgubile prostore in nastajanje dveh pomembnejših strateških dokumentov, to je
Nacionalnega programa za kulturo in Strategije razvoja kulture v Mestni občini
Ljubljana.
V okviru projekta smo
pripravili in izvedli spletno anketo, kateri smo dodali ugotovitve iz pogovorov
s posamezniki in organizacijami v kulturi, posvetovali smo se tudi s
strokovnjaki, ki se ukvarjajo s prostorskim vprašanjem, komunicirali smo z
mestnimi občinami, pregledali relevantno zakonodajo in zbrali pozitivne prakse.
Vse zbrane informacije in
podatke smo uporabili za pripravo analize, iz katere so v zaključku sledila
tudi priporočila, ki smo jih javnosti predstavili na novinarski konferenci v
začetku februarja 2020. Predlagali smo okrepitev obstoječih detektiranih
pozitivnih praks, poleg tega pa ocenjujemo kot nujno tudi strateško in
trajnostno dolgoročno reševanje vprašanja prostorov za NVO v kulturi in
umetnosti.
Projekt je bil namenjen predvsem okrepitvi
zagovorniških aktivnosti na temo prostorov nevladnih organizacij, ki pomembno
prispevajo k dinamiki znotraj mest, a jih v kontekstu prostorskega upravljanja
mesta, oblasti pogosto ne prepoznajo kot dovolj relevantne. Z raziskavo smo
zbrali kvantitativne podatke glede stanja in izraženih potreb organizacij, problem
pa smo predočili tudi mestnim in državnim oblastem.
Začetek in konec projekta: december 2019 do februar 2020
Za zagotovitev najboljše izkušnje na naši spletni strani uporabljamo piškote. Če še naprej uporabljate to spletno stran, bomo predpostavljali, da ste s tem zadovoljni.
Ok
