Poletje je lahko čas za premislek o novih projektih. Julija poteče kar nekaj rokov za razpise, zato smo pripravili najzanimivejše priložnosti za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi.
Tokrat se osredotočamo predvsem na domače razpise.
Nevladne organizacije v kulturi že leta navkljub pomanjkanju strukturne podpore preboju v tujino tam iščejo številne priložnosti in posledično trasirajo pot kulturni diplomaciji, ki je v zadnjem času postala pomembna strateška pozicija Evropske unije in posledično tudi Slovenije. Zato je pomembno, da razumemo terenske izkušnje nevladnikov, saj so le te lahko pomembne za pripravljanje in implementacijo ustreznih strategij na tem področju.
Pogovarjali smo se z direktorico Zavoda Exodos Ljubljana Natašo Zavolovšek, ki ima veliko izkušenj predvsem z iskanjem povezav in kulturnih izmenjav z Azijo in Afriko. V nadaljevanju objavljamo povzetke podcasta, ki mu lahko v celoti prisluhnete na povezavi ob začetku prispevka.
Včasih se samozaposlenim v kulturi ponudi možnost zaposlitve za določen čas, dobijo projekt v tujini ali pa se jim pripeti osebna ali družinska zdravstvena neprilika. Zaradi predvidene začasnosti tega stanja pa ne želijo izgubiti pridobljeno pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, obvezno zdravstveno zavarovanje ter starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti iz državnega proračuna Republike Slovenije.
V tokratnem Servisu za ustvarjalce predstavljamo, kdaj, kako in za koliko časa lahko upravičenec zaprosi za mirovanje pravice do prispevkov za socialno varnost.
Predstavniki nevladnih organizacij in posamezniki s področja umetnosti in kulturi se pogosto srečajo z dilemo, kako pravilno komunicirati z državnimi organi. Poslovanje organov državne uprave, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblasti, ki ureja njihova razmerja do uporabnikov storitev ter poslovanje med različnimi organi in poslovanje znotraj organov, je določeno z Uredbo o upravnem poslovanju.
Sedanja temeljna pravila dolžnega poslovanja organov je na podlagi Zakona o splošnem upravnem postopku, Zakona o državni upravi in Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih sprejela prejšnja Vlada RS in so stopila v veljavo 17. aprila 2018, z njimi postavljeni standardi poslovanja s strankami pa so, kot pravijo, temelj moderne uprave, ki v ospredje postavlja uporabnika.
Univerza v Ljubljani prvi teden julija že peto leto zapored zadiha v ritmih Poletne šole menedžmenta v kulturi. Letošnja pretresa pozitivne in negativne plati kreativnih industrij. Asociacija je ena izmed številnih partnerjev šole.
Za pisanje tokratne kolumne, ki osvetljuje prvo petletko šole, smo prosili njenega vodjo programa red. prof. dr. Bogomirja Kovača.
Alenka Sottler je ena najbolj prodornih ilustratork pri nas, hkrati pa je članica Asociacije in prepoznavna zagovornica pravic samozaposlenih v kulturi.
V tokratni rubriki Iz prve vrste, kjer predstavljamo člane Asociacije, tudi številne samozaposlene v kulturi, smo se z njo pogovorjali predvsem o socialnih pravicah in položaju samozaposlenih v kulturi.
Delovna skupina za trajni dialog z nevladnimi organizacijami v kulturi se je v četrtek, 13. 6. 2019, sestala na četrti seji na Ministrstvu za kulturo in sklenila, da se bo na podlagi gradiva za pripravo Nacionalnega programa za kulturo 2020-2027, najprej spopadla z vprašanjem oziroma definicijo javnega interesa v kulturi.
Člani so obravnavali vprašanja javnega interesa (prenovo ZUJIK, krepitev kapacitet SZK in NVO v kulturi, enakopravne pogoje za vsa umetnostna področja), regionalizacije oz. decentralizacije (regijski kulturni centri, mreža NVO, spodbujanje civilnega dialoga pri sooblikovanju lokalnih kulturnih politik …), definiranja kvalitete umetniške produkcije (odnos med poklicnimi in ljubiteljskimi NVO, …), financiranja (mehanizmi financiranja na lokalni, regionalni in nacionalni ravni), dostopnosti in inkluzivnosti ter spolne uravnoteženosti v kulturi in umeščanja NVO v mednarodni prostor (kulturno diplomacijo).
Ministrstvo za kulturo je v minulem mesecu v okviru priprav Nacionalnega programa za kulturo za obdobje 2020-2027 pod vodstvom ekipe moderatorjev projekta Inovativen.si na Ministrstvu za javno upravo izvedlo vrsto delavnic, katerih so se udeležili tudi predstavniki Asociacije.
Na prvi delavnici 7. junija so se iskanju novih oblik sodelovanja med javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, samostojnimi ustvarjalci v kulturi in zasebnim sektorjem posvetili zaposleni na Ministrstvu za kulturo, v sredo 19. junija pa so se s to temo spopadli še predstavniki najširšega kroga zainteresiranih javnosti. V četrtek, 20. junija, je delavnica na temo digitalizacije potekala v Layerjevi hiši v Kranju, v petek, 21. junija, pa na temo decentralizacije v Slovenskem narodnem gledališču Maribor.
V društvu Asociacija smo kot vsebinska mreža nevladnih organizacij na področju kulture na novinarski konferenci v sredo 12. junija predstavili zadnje dogajanje na področju nevladnega sektorja in neodvisne kulture. V zadnjem mesecu smo na Ministrstvo za kulturo RS naslovili štiri dopise, glede katerih pa nismo prejeli nobenih konkretnih pojasnil.
Na tiskovni konferenci z naslovom »2020 – leto preboja ali nadaljevanje stagnacije za nevladno kulturo« so svoj pogled na aktualne razmere, neodzivnost in neukrepanje Ministrstva za kulturo RS predstavili Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, Ema Kugler, umetnica, samozaposlena v kulturi (uspešna tožba zoper MK), in Uroš Veber, producent, Zavod Atol, sopodpisnik javnega poziva producentov intermedijske umetnosti.
V okviru elektronskega glasila Kulturosfera društvo Asociacija vzpostavlja projekt »Kulturni podcasti: medsektorsko povezovanje kulture«, v katerem predstavljeno medsektorsko povezovanje na enem primeru dobre prakse, katere nosilka je nevladna organizacija v kulturi. V okviru projektnega razpisa za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2019 ga sofinancira Ministrstvo za kulturo.
V sodobnem svetu se namreč kultura vse bolj prepleta z ostalimi segmenti družbe. Vse evropske smernice jo razumejo kot ključen povezovalni element v družbi. V projektu nas bo zanimala ravno ta prepletenost kulture skozi ostala področja družbe. Kje vse se pojavlja, kakšne koristi ima od nje družba in zakaj je nujno, da jo podpirajo tudi druga področja, če želijo zvišati kakovost bivanja prebivalcev?
Dobre prakse, ki bodo predstavljene v podcastu Kulturosfere, bomo sondirali na različne načine, predvsem pa bomo upoštevali predloge iz kulturniškega in umetniškega »terena«, s katerim je društvo Asociacija zaradi svojega siceršnjega poslanstva v konstantnem stiku. Medsektorsko povezovanje je pomembno tudi zato, ker je ena izmed problematičnih tendenc namreč ravno marginalizacija in izolacija umetnosti ter kulture, ki se v medijskem kontekstu odraža skozi zmanjševanje prostora za kulturne vsebine.
Projekt »Kulturni podcasti: medsektorsko povezovanje kulture« je namenjen populaciji, ki se ukvarja s kulturno-umetniškim ustvarjanjem, kot tudi odločevalcem s področja kulture, ki razmišljajo o prepletanju kulture in gospodarstva, predvsem pa širši populaciji, ki se zanima za kulturo in umetnost in njuno vlogo v družbi.
S formo podcasta želimo uspešne kulturne prakse približati širši populaciji, torej tudi tistim, ki se s kulturo in umetnostjo ne ukvarjajo. Kulturo in umetnost želimo na ta način tudi približati načinu konzumacije medijev, ki je značilen za mlajšo, t.i. milenijsko generacijo.
Kulturosfera je elektronsko glasilo, ki se osredotoča na kulturnopolitične vsebine s posebnim fokusom na nevladnih organizacijah in samozaposlenih v kulturi. Izhaja enkrat mesečno in svojim naročnikom ponudi cca. 15 vsebin raznolikih medijskih formatov s področja kulture in umetnosti: novosti iz zakonodaje, intervju, kolumna, servis za nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi, itd. Prva številka pilotnega glasila, sprva za člane društva, je bila izdana julija 2015, kot medij za širšo javnost pa je glasilo registrirano od leta 2017.
