Društvo Asociacija je na prvem srečanju z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, ki se je zgodil v torek, 5. julija, izpostavilo prednostna vprašanja, vezana na nevladno kulturo in samozaposlene, za katere si bo prizadevalo, da se v mandatu aktualne vlade naslovijo ter izrazilo pripravljenost za sodelovanje z ministrstvom.
Srečanja z ministrico sta se v imenu društva Asociacija udeležili predsednica društva Inga Remeta ter strokovna vodja Polona Torkar, ob ministrici pa sta ju sprejela še svetovalca v kabinetu ministrice Mihael Kelemina in Peter Baroš.
Kot osrednje točke sestanka ter hkrati prednostne naloge so bile izpostavljene razvojna naravnanost, trajnejša ureditev in stabilizacija položaja samozaposlenih v kulturi ter nevladnih organizacij, ki delujejo v polju kulture, ter hkrati sanacija škode, ki smo ji bili priča v preteklem obdobju, v okviru srečanja pa smo spregovorili še o drugih problematikah, ki jih bo za ustrezno okrepitev položaja nevladne kulture ter njen razvoj v bodoče nujno premišljeno nasloviti s ključnimi deležniki.
Inga Remeta je uvodoma opozorila na številne kršitve v postopkih, ki so se v preteklem mandatu vršile v okviru pridobivanja ali podaljševanja statusa samozaposlenega v kulturi s pravico do plačila prispevkov iz državnega proračuna, ki danes pomenijo, da so ne zgolj tisti, ki so za status zaprošali prvič, temveč tudi ugledni vrhunski umetniki, ostali brez teh pravic.
Izpostavila je, da si Asociacija že dolgo prizadeva, da bi se zmanjšal zahtevan kriterij obsega dosežkov kot odziv na nezmožnost dela številnih samozaposlenih v kulturi zaradi pandemije, prenove pa je potrebna uredba v celoti, predvsem, a ne zgolj, ko gre za vprašanje krepitve socialnega in zdravstvenega položaja samozaposlenih, in sicer z uvedbo karierne dinamike, ki bi z ustrezno premišljenimi spodbudami za samozaposlovanje tako okrepila mlade na začetku poklicne poti, s premišljenimi ukrepi spodbujala prebojnost za vse starostne skupine samozaposlenih, kot tudi poskrbela, da se ustvarjalci lahko dostojno upokojijo. Bistvenega pomena je, tako Remeta, misliti tudi na zdravje samozaposlenih v kulturi, predvsem z ureditvijo bolniške in obdobnih pregledov pri zdravniku.
Rezultati programskih, večletnih projektnih ter enoletnih projektnih razpisov prejšnjega mandata so jasno pokazali neustrezno razumevanje stanja na terenu ter potreb NVO, ki delujejo na področjih ustvarjalnosti, ter so bili izrazito nerazvojno naravnani. V trenutnih razmerah je nemogoče vzpodbuditi rast novih NVO, ne da bi sočasno ogrozili delovanje že vzpostavljenih organizacij – oboje pa je nesprejemljivo. NVO, ki so specializirane za izvajanje podpornih programov, ki koristijo vsem, ne morejo dostopati do sredstev, hkrati tudi ni ustreznega razločevanja med upravičenci, ki upravljajo z infrastrukturo in tistimi, ki ne, ni izrazitega posluha za transdicplinarno delovanje, razvijanje ustvarjalnosti mladih in še bi lahko naštevali. Vsekakor hkrati ne moremo niti mimo administrativnega bremena, ki ga za NVO in ministrstvo predstavlja dejstvo, da večina razpisnih mehanizmov ter postopkov ni digitaliziranih.
Inga Remeta je tako v imenu Asociacije pozvala k prenovi razpisnih mehanizmov skozi redni in strukturiran dialog z deležniki iz NVO sektorja v kulturi, npr. tudi skozi uveljavitev razpisa za programsko financiranje ustvarjalnosti na vsaki dve leti, s čimer bi se do NVO v kulturi postopalo bolj razvojno.
Predsednica društva Asociacija je nadaljevala s pobudo, da se kar najhitreje obudi Skupini za trajni dialog z nevladnimi organizacijami in samozaposlenimi v kulturi, pri čemer je opozorila tudi, da se bo v kratkem začela pripravljati tudi nova Strategija razvoja nevladnih organizacij ob čemer bi bilo smiselno sorodno strategijo sprejeti tudi na ravni resorja. V luči škode in neustreznega odnosa, ki se je odrazil tudi v strokovnih utemeljitvah imenovanih komisij, pa je pozvala, da je potrebno kar najhitreje oblikovati in sprejeti premišljen Pravilnik o strokovnih komisijah, v katerega naj bodo člani imenovani preko transparentno izvedenega postopka.
V nadaljevanju srečanja smo odprli vprašanje prenove Resolucije Nacionalnega programa za kulturo 2022-2029. Polona Torkar je izpostavila zavedanje, da je v marsikaterem delu sprejeta resolucija za deležnike ustrezna, nevladno kulturo pa strateški dokument obravnava neustrezno in bi ga bilo najmanj pri poglavjih, ki obravnavajo nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi smiselno nasloviti, obe skupini pa izraziteje vključiti tudi v poglavja, kot so kulturno-umetnostna vzgoja in javna infrastruktura.
Pomembna točka kulturne politike je za Asociacijo tudi decentralizacija, ki se, kot je ocenila strokovna vodja društva, neuspešno izvaja, zato je predlagala, da bi v okviru zakonskih možnosti država okrepila zavezo lokalnih skupnosti k sprejemu lokalnih kulturnih programov, ki bi predvidela najmanj letna razpisna sredstva za profesionalne NVO in samozaposlene. Pri tem je izpostavila, da je decentralizacijo povsem smiselno misliti tudi večobčinsko ali regionalno.
Polona Torkar je ministrstvo opozorila na izrazito pomanjkanje informacij, ko gre za vprašanje izvajanje deleža za umetnost ter pomebnost dejstva, da se ta mehanizem ustrezno uveljavi. Hkrati je izpostavila, da je preteklo Ministrstvo za kulturo izpustilo marsikatero pomembno priložnost, da področje kulture uvrsti v NOO in kohezijsko politiko, zato bi si veljalo v okviru preostalih možnosti prizadevati, da je vanje aktivno vključena kultura, tudi nevladna, ter omogočiti, da dostopajo do večjega števila sredstev. Naslovili smo tudi izvajanja Zakona o kulturnem evru, ter izpostavili, da navkljub uspešnim prizadevanjem Asociacije, da se v zakon kot upravičence vmesti tudi profesionalne NVO, ti še vedno ne morejo dostopati do sredstev za infrastrukturno prenovo ter opremo iz tega naslova.
Odprli smo tudi vprašanje prenove medijske zakonodaje, pri čemer se je Asociacija zavzela, da bi ministrstvo v medijih bolj aktivno spodbujalo kritiško vrednotenje umetnosti, stabilizirati pa je po mnenju strokovne sodelavke nujno tudi položaj nevladnih medijev, pa naj gre za tiste, ki imajo danes status posebnega pomena, se ukvarjajo s preiskovalnim novinarstvo ali pa gre za specializirane medije.
Naposled smo izpostavili še pomembnost medsektorskega delovanja s področji, kot so izobraževanje, zdravstvo, gospodarstvo in delo, očrtali aktualno problematiko davčne politike, kot ta vpliva na NVO in samozaposlene v kulturi ter izpostavili, da ZNOrg ministrstvom nalaga financiranje vsebinskih mrež, zagovorniških organizacij, ki za dobrobit vseh nevladnih organizacij posamičnega resorja izvajajo izobraževanja, usposabljanja, svetovanja, zagovorništvo ipd.
Sestanek je vnovič pokazal, da se ministrica in njen kabinet dobro zavedajo problematik, ki smo jih naslovili na sestanku, ter je njihova naslovitev v veliki meri tudi del koalicijskih zavez. Prvi izziv resorja pa bo vsekakor jesenski rebalans proračuna, ko se nadejamo tudi pričetka dialoga s samozaposlenimi v kulturi in nevladnimi organizacijami.