Dobre prakse NVO: Svetlobna gverila

V avgustovskem podcastu Kulturosfere odpiramo vprašanje kulturnega turizma v kontekstu nevladniških programov in festivalov. Pred mikrofon smo povabili kustosnijo Festivala Svetlobna gverila Katerino Mirović.

V Kulturosferinih podcastih sicer vsak mesec obravnavamo eno izmed širših tem, s katerimi se ukvarjajo nevladniki, in znotraj katere prepoznavamo primere dobre prakse, ki so vzor ostalim inštitucijam, tako javnim kot nevladnim. V nadaljevanju objavljamo povzetke podcasta, ki mu lahko v celoti prisluhnete na povezavi ob začetku prispevka.

Prisluhnite celotnemu pogovoru v Kulturosferinem avgustovskem podcastu, ki ga najdete na tej povezavi.


Svetlobna gverila je mednarodni festival, ki od leta 2007 vsako leto pripravi vrsto svetlobnih intervencij v javni prostor prestolnice. “Ko smo pred trinajstimi leti začeli s festivalom , maja in v začetku junija v Ljubljani ni bilo ne turistov, ne dogodkov. Bili smo mi in Druga godba, zato smo poleg ugodnega vremena tudi izbrali ta termin,” se spominja Katerina Mirović. “Tudi zato je bila na voljo velika izbira prostora, ki se zdaj z drugimi dogodki drastično krči. Čeprav mesto številnim komercialnim ponudnikom ne izda dovoljenja za njihove prireditve in na tak način regulira središče mesta, se vseeno zlahka zgodi, da je recimo na muzejsko noč v središču mesta tudi do 40 prireditev, festivalov in ostalih dogodkov. Številni bolj komericlani dogodki krčijo prostor umetnosti,” dodaja.

Ena izmed ključnih razlik produkcije festivala danes je, da za razliko od začetkov, ko so z intervencijami v javni prostor orali ledino, danes veliko hitreje pridejo do dovoljenj za inštalacije. “Glede na vsakoletno temo festivala eksperimentiramo tudi z lokacijami. Letos smo zaradi teme mej festival postavili tudi na obrobje mesta. Se pa resno sprašujemo, ali ga je še smiselno delati v terminih, ki so tako zelo zapolnjeni,” dodaja Katerina Mirović.

Potreben je temeljni razmislek o kulturnem turizmu

“Naši umetniški projekti so namenjeni tako obiskovalcem kot prebivalcem mesta. Turisti se odzivajo na bolj opazne inštalacije, za tiste, ki jih je treba iskati, pa jih po navadi spregledajo,” pojasnjuje Mirović. Svetlobna gverila gostuje tudi na lokacijah na obrobju središče mesta, denimo ob Gradaščici, ali v Botaničnem vrtu.

“Mogoče se je treba znebiti strahu turističnih delavcev, da turistom ne bo zanimivo nekaj, kar ni v središču mesta.” Katerina Mirović, Svetlobna gverila

“Mislim, da moramo pokazati svoje posebnosti in svetlobni park ob Gradaščici je unikaten v evropskem, če ne celo v svetovnem merilu. Za zdaj pa turistični delavci še nimajo poguma, da bi to predstavili kot možno turistično destinacijo,” še dodajajo v Svetlobni gverili.

Nevladniški festivali so v primerjavi s sorodnimi festivali v tujini lahko konkurenčni po vsebini, težko pa so zaradi pomanjkanja sredstev konkurenčni v promociji, opozarja Mirović: “To, da Svetlobna gverila naredi tako veliko in tako kvalitetno s tako malo sredstvi, je v evropskem merilu ekstremno. Primerljivi festivali v tujini imajo proračune med pol in 4,5 milijona evrov. Takšni festivali si lahko privoščijo enormno mednarodno promocijo.”

“Tu bi morale večjo vlogo igrati turistične organizacije, ki bi morale promovirati Ljubljano oz. Slovenijo kot kulturno destinacijo.” Katerina Mirović, Svetlobna gverila

Da lahko festivali uspešno delajo na dolgi rok, morajo imati stabilne pogodbe in dolgoročno programsko financiranje, ki omogočajo daljnoročno financiranje. “Mednarodni festivali zahtevajo večje stroške, sploh če so produkcijskega značaja, kot je recimo Svetlobna gverila, kjer večji del projektov nastane posebej za festival. Zato so to večji stroški, sploh če gre za dogodke, ki so na prostem, in imajo svojo specifiko,” pravi Mirović.

Zato bi bilo potrebno s strani države ali mesta olajšati predvsem poti in nočitve avtorjev. “Mi denimo povabimo enega ali dva avtorja za projekt iz tujine, kar je znosno, a teatrski festivali za eno gostovanje povabijo tudi po dvajset ali več ljudi s celotno tehniko, kar je ogromen strošek in k temu bi bilo potrebno pristopiti bolj sistematično,” še dodaja.

“Trenutno sem v Puli, kjer imajo svetlobni festival in njihova turistična organizacija je poskrbela za brezplačne nočitve, zato lažje pripeljejo avtorje iz tujine brez velikih stroškov.” Katerina Mirović, Svetlobna gverila

Več o načrtih Foruma Ljubljana, ki organizira Svetlobno gverilo, smernicah potrebnih sprememb na polju kulturnega turizma in na sploh udejstvovanja nevladnikov na tem področju lahko najdete v daljšem podcastu na tej povezavi.

Ste tudi vi NVO v kulturi z odličnim in inovativnim projektom, ki ga želite kot primer dobre prakse predstaviti bralkam in bralcem Kulturosfere? Prijavite se na naš poziv!

Deli