Strategija razvoja Slovenije 2030

Ime: Strategija razvoja Slovenije 2030
Predlagatelj: Vlada Republike Slovenije
Predlog poslan v obravnavo: 12. oktober 2017
Povezava na predlog

Ključna določila strategije s strani predlagatelja

Po besedah predlagatelja je osrednji cilj strategije zagotoviti kakovostno življenje za vse državljane RS. Dokument naj bi predvideval uravnotežen družbeni, gospodarski in okoljski razvoj. Strategijo naj bi bilo nujno sprejeti, saj se je obdobje prejšnje strategije izteklo že pred več leti.

Strategija predvideva nekaj splošnih opredelitev:

Kakovost življenja za vse prebivalke in prebivalce Slovenije se bo kazala v:
– boljših priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje,
– bolj dostojnem, varnem in aktivnem življenju v zdravem in čistem okolju,
– aktivnejšem vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe.

Strateške usmeritve države za doseganje kakovostnega življenja so:
– vključujoča, zdrava, varna in odgovorna družba,
– učenje za in skozi vse življenje,
– visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse,
– ohranjeno zdravo naravno okolje in
– visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in učinkovitosti upravljanja

Odziv Asociacije

Asociacija je bila vključena v pripravo dokumenta že pred javno razpravo in je na vseh možnih točkah tudi širšo zainteresirano javnost s področja kulture pozivala naj se vključi v nastanek dokumenta. 3. novembra 2017 smo v sklopu javne razprave na objavljeni osnutek strategije poslali seznam komentarjev in predlogov za spremembo strategije. Celoten odziv je dostopen na tej povezavi.

Ključne točke v odzivu Asociacije:
– Iz strategije je glede kulture potrebno odstraniti poudarjanje nacionalnih tonov in se zavezati k sodobnemu dojemanju kulture, to je kot platformi za strpno, razumevajoče in vključujoče sobivanje. Prav tako predstavlja kultura enega temeljev refleksije družbe, v kateri živimo, je progresivni element, ki raziskuje družbene fenomene in stremi k boljši prihodnosti za vse.
– V strategijo je potrebno vključiti (tako med opredelitvami kot med kazalniki) nevladno kulturo, nevladne organizacije in samozaposlene v kulturi.

Pregled upoštevanja predlogov Asociacije

Kljub zelo močni argumentaciji, ki je med drugim opozarjala tudi na protislovja v samem besedilu, stališča Asociacije niso bila upoštevana.

Kronologija zagovorniških dejavnosti

Februar 2016: Konzorcij vsebinskih mrež (Asociacija je članica) je pripravil pismo SVRK glede vključevanja vsebinskih mrež pri oblikovanju Strategije razvoja Slovenije do 2030.
Marec 2016: V Asociaciji preučimo postopek oblikovanja in sprejemanja strategije. Oblikujemo predlog, kako postopati,- s ciljem vključenosti NVO in kulture v čim večji meri v zaključnem dokumentu.
7. oktober 2016: Asociacija objavi novico na spletni strani, kjer vabi k udeležbi na dogodku pod okriljem konzorcija vsebinskih mrež, kjer se bo razpravljalo o Strategiji razvoja Slovenije do 2030.
14. oktober 2016: Konzorcij vsebinskih mrež (članica je tudi Asociacija), organizira posvet na temo Strategije razvoja Slovenije 2030.
Januar 2017: Cilji strategije so bili predstavljeni v obliki ankete, zato smo se odločili, da kot mreža konkretnih komentarjev ne bomo predstavili, dokler strategija ne bo v javni razpravi. Se nam je pa zdelo pomembno, da NVO v kulturi spodbudimo, da s svojimi mnenji o trenutno zastavljenih ciljih prispevajo k zastopanosti kulture v razvojni strategiji. To smo storili prek objav na spletni strani, interni mailing listi, Kulturosferi in Facebook-u.
23. januar 2017: Asociacija na spletni strani objavi poziv vsem deležnikom v kulturi, da sodelujejo v vladni anketi o Strategiji razvoja Slovenije 2030.
6. februar 2017: Asociacija na spletni strani objavi poziv vsem deležnikom v kulturi, da sodelujejo v drugem delu vladne ankete o Strategiji razvoja Slovenije 2030.
3. november 2017: V sklopu javne razprave je Asociacija poslala komentarje na strategijo.
4. december 2017: Na spletni strani smo objavili novico o odzivu na predlog strategije.

Deli