Na 27. nujni seji Odbora za kulturo v Državnem zboru so poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZSNNPK-1) oziroma t.i. Zakon o kulturnem evru.
V sklopu razprave je bila med vabljenimi tudi Asociacija. Na seji je predsednica mreže Jadranka Plut predstavila stališče glede predloga zakona, ter opozorila na pomanjkljivosti glede vključevanja profesionalnega nevladnega sektorja v kulturi.
Stanje v vseh sferah kulture se drastično poslabšuje. Kljub vrhunskim uspehom se vrstijo različni napadi na umetnost – od nerazumevanja njenega pomena do odvzemanja sredstev.
Kulturnice in kulturniki želimo v času pred in po volitvah opozoriti na pomen kulture in umetnosti ter zagotoviti, da bo naslednja vlada kulturi dala primerno simbolno in proračunsko mesto.
Enajsta seja dialoške skupine za samozaposlene v kulturi, ki je potekala v aprilu, je bila usmerjena k pregledu stanja v kulturi in v razmislek o dosedanjem delu skupine.
Skupina je na pobudo člana Asociacije obravnavala tudi konkreten predlog za izboljšanje položaja samozaposlenih v kulturi.
Na seji je bilo odprto vprašanje glede vodenja dialoga, ki ga bo potrebno v prihodnosti nasloviti še resneje.
Vsak mesec v Sedmi sili zberemo medijske objave, v katerih so izpostavljena stališča Asociacije.
Aprila je Asociacija soorganizirala odmevno konferenco o zdravstvenem stanju prekarnih delavcev in samozaposlenih v kulturi. Objavili smo tudi nekaj javnih odzivov na dogajanje, ki vpliva na nevladni sektor v kulturi, predvsem sta to t.i. Zakon o kulturnem evru in vprašanje dodatnih razpisnih sredstev za neodvisne producente v kulturi.
Spremenljivka je število razpisov, konstanta pa, da Asociacija vsak mesec zbere vse pomembnejše domače razpise na področju kulture na enem mestu.
Ministrstvo za javno upravo je objavilo razpis, na katerem se bodo za subvencijo za zaposlitev lahko prijavile vse nevladne organizacije, ki stremijo k profesionalizaciji. Mestna občina Ljubljana je objavila razpis, s katerim na področju kulture zagotavlja prostore, aktualna pa sta tudi razpisa Slovenskega filmskega centra.
Rubrika Evro na evro je namenjena vsem, ki so usmerjeni v mednarodno delovanje, saj vsebuje zanimivejše tuje razpisne priložnosti v kulturi.
Tokrat posredujemo razpise s področja fotografije in ilustracije, eden od razpisov pa se fokusira na transdisciplinarno ustvarjanje. Odprt je tudi poziv platforme ASEF za mobilnost umetnic in umetnikov.
V začetku maja je evropska komisija predstavila prvo okvirno strukturo prihajajočega proračuna Evropske unije oziroma naslednjo sedemletno finančno perspektivo.
V trenutnem predlogu proračuna od leta 2021 do 2027 je za kulturo predvidenih nekaj več sredstev, a kot poudarja Culture Action Europe, mreža, katere del je tudi Asociacija, je povišanje, ki je predvideno, glede na zahteve in potencial kulture premajhno.
Skozi dosedanje odgovore v rubriki Lokalne kulturne politike se je izkazalo, da je tematika aktualna in relavantna za številne ustvarjalce, zato nadaljujemo s preizpraševanjem stanja kulturne politike v lokalnih okoljih.
Tokrat smo odgovore iskali v Mestni občini Murska Sobota. V mestu prevladuje predvsem institucionalna kultura v obliki knjižnic, muzejev in različno dogajanje, ki se odvija v večnamenskih dvoranah. Matjaž Farič iz Zavoda Flota pa meni, da bi bilo potrebno posvetiti več pozornosti tudi nevladni kulturi.
Zavod Zank je prepoznaven predvsem po produkciji umetniškega filma, performansih in sorodnih ustvarjalnih praksah. Predvsem na področju filma je produkcija, ki so jo posneli ustvarjalci v Zanku, pustila neizbrisen pečat.
Zavod Zank je eden prvih članov Društva Asociacija in z dolgo kontinuiteto tvorno sodeluje v razpravah okoli sprememb našega kulturno političnega sistema. Tokrat smo se o aktualnih izzivih kulturne politike pogovarjali z Emo Kugler.
V različnih oblikah prekarnih zaposlitev je že več kot desetina prebivalk in prebivalcev Slovenije in ta odstotek je še bistveno višji v kreativnih poklicih. Slaba finančna in socialna slika te marginalizirane populacije se vse bolj kaže v vseh poljih življenja, vključno z vse bolj akutno zdravstveno sliko prekarnih delavk in delavcev.
Prav na polju zdravstva namreč prihaja do razkroja elementov zdravstvenega varstva in neenakopravne obravnave prekarcev, zato je nujno, da se tudi odločevalci spopadejo s to problematiko.