SERVIS: Bruto in neto plačilo samozaposlenega

Samozaposlenost spada med atipične oblike dela, ki odstopajo od zaposlitev po pogodbah za nedoločen čas. Samozaposleni se zato včasih znajdejo v situaciji, v kateri si je smiselno prizadevati, da so, njihovemu statusu navkljub, obravnavani čim bolj enakopravno in da niso diskriminirani v primerjavi s tistimi, ki opravljajo isto delo v okviru tipične oblike zaposlitve.

Tokrat v okviru Servisa za ustvarjalce obravnavamo situacijo, ko se samozaposleni dogovori za izplačilo v bruto ali neto znesku, kar niso najbolj prikladni izrazi glede na njegov samozaposleni status, temveč so bolj pogosto v rabi v primeru delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem.

Preberite več

SERVIS: Prihodki iz tujine

Sodobna umetniška in kulturna scena postajata vse bolj vpeti v globalno okolje in mednarodno povezani, kar med drugim spodbujajo tudi številni državni in evropski mehanizmi, direktive in različni nacionalni kulturni programi. Pri tem seveda vse pogosteje prihaja do situacij, ko samozaposleni v Sloveniji prejmejo honorar s strani organizacije (ali posameznika), ki je rezident druge države.

V tokratnem Servisu za ustvarjalce bomo navedli nekatere administrativne vidike poslovanja s tujino in predstavili, na kaj morajo biti ustvarjalci na področju kulture in kreativnih industrij načeloma pozorni, ko poslujejo s tujino in iz tujine prejmejo honorar za opravljeno delo ali storitev.

Preberite več

SERVIS: Zavrnjena prošnja za plačane prispevke

Posamezniki se pogosto odločajo za status samozaposlenega v kulturi zaradi možnosti, da ob tem tudi pridobijo pravico do plačila prispevkov za socialno varnost. V kolikor je vloga za to pravico uspešna, jim prispevke za socialno varnost plačuje Ministrstvo za kulturo.

V tokratnem servisnem prispevku pa se bomo osredotočili na vprašanje, kaj storiti, ko je prošnja za pravico do plačila prispevkov zavrnjena.

Preberite več

Analiza potrjuje nedomišljenost razpisov

Foto: Nada Žgank@Bunker
Foto: Nada Žgank@Bunker

Društvo Asociacija je na tradicionalni novinarski konferenci pred 8. februarjem in Prešernovim dnevom predstavilo komentar aktualnega političnega dogajanja na področju neodvisne umetnosti ter kulture in Analizo enoletnih projektnih razpisov ministrstva za kulturo v obdobju 2009 – 2019. Na novinarski konferenci je na dejstvo, da je stanje na ministrstvo za kulturo zaskrbljujoče in da to vpliva na celotno umetniško produkcijo, opozorila predsednica društva Inga Remeta, analizo pa je predstavil strokovni sodelavec Asociacije Tomaž Zaniuk.

Inga Remeta, predsednica društva Asociacija, je spregovorila o pričakovanjih ob tokratnem rebalansu proračuna države in povečanju sredstev za kulturo v višini 30 milijonov evrov. Poudarila je, da je nujno, da bodo povečanja sredstev deležni tudi samozaposleni in nevladne organizacije v kulturi. Glavni zaključek Analize enoletnih projektnih razpisov Ministrstva za kulturo pa je, da je obstoječi kulturni model nedomišljen, saj so tako med posameznimi razpisnimi leti kot med posameznimi področji umetnosti razlike zelo velike.

Preberite več

Kulturna premišljevanja: Inga Remeta

Z rebalansom državnega proračuna za leto 2019 so se povečala tudi sredstva za umetnost in kulturo, toda z začasnim vodstvom ministrstva za kulturo ostaja nejasno, kdaj ter kako bodo do njih sploh lahko dostopali ustvarjalci in producenti. Težava je, da se zdi, da je ministrstvo za kulturo že nekaj let v fazi začasnega vodenja, zato je nujno, da se glede te začasnosti naposled doseže preboj.

Ob tokratnem 8. februarju in slovenskem kulturnem prazniku smo k pisanju kolumne povabili predsednico društva Asociacija Ingo Remeta.

Preberite več