Odbor Državnega zbora za kulturo je 6. oktobra obravnaval predlog zakona o finančni podpori mladim za dostop do kulturnih dobrin (ZFPMKD), ki je predvideval uvedbo kulturnega bona v vrednosti 200 evrov. Predlog je bil zavrnjen, Ministrstvo za kulturo pa je napovedalo pripravo nove, sistemske ureditve. V Društvu Asociacija uvedbo kulturnega bona podpiramo, vendar opozarjamo, da bo njegov učinek odvisen od tega, katere kulturne vsebine bodo mladim dostopne, kdo jih bo lahko ponujal in kako bo država spremljala doseganje ciljev ukrepa. Odboru smo zato posredovali izhodišča za sistemsko ureditev s primerjavo evropskih praks in konkretne predloge amandmajev k ZFPMKD.
Kulturni bon je po mnenju društva namreč lahko koristen instrument za spodbujanje kulturne participacije mladih in razvoj občinstev, vendar finančna podpora sama po sebi še ne zagotavlja večje raznolikosti kulturnih izkušenj. Če v posameznem okolju ustrezne ponudbe ni, če so kulturna prizorišča slabo dostopna ali mladi zanje ne vedo, dodatnih 200 evrov teh ovir ne bo odpravilo. Bon je zato nujno razvijati skupaj z ukrepi za regionalno povezovanje, dostopnost in kroženje kulture, mobilnost in kulturno-umetnostno vzgojo, ne pa namesto njih.
V Asociaciji smo v razpravi poudarili tudi razliko med povečevanjem kulturne potrošnje in uresničevanjem javnega interesa v kulturi. Ukrep, katerega uspešnost bi merili predvsem po porabljenih sredstvih, bi lahko največ koristi prinesel ponudnikom, ki imajo že zdaj največjo prepoznavnost, distribucijsko moč in tržni doseg. Pri oblikovanju sistema je zato pomembno razlikovati med upravičenimi ponudniki in kulturnimi dobrinami, za katere se lahko uporabijo javna sredstva, zagotoviti pa je treba tudi jasno kulturnopolitično namenskost bona, ne da bi država pri tem prevzemala pristojnost za presojanje umetniške vrednosti posameznih del.
Kulturni bon tudi za neposreden dostop do ustvarjalcev, širši nabor dobrin in aktivno udejstvovanje
Posebej smo opozorili na predlagano omejitev ponudnikov na pravne osebe. Takšna ureditev bi iz neposrednega sodelovanja izključila samostojne delavce v kulturi in druge posameznike, ki zakonito opravljajo kulturno dejavnost. Predlagatelji so omejitev utemeljevali z lažjim nadzorom ter možnostjo njihovega posrednega sodelovanja prek zavodov in nevladnih organizacij. V Asociaciji pa menimo, da taka rešitev ni ustrezna, samostojni ustvarjalci namreč niso zgolj izvajalci za druge producente, temveč lahko sami ustvarjajo, producirajo in neposredno ponujajo kulturne dobrine. Če lahko mladi umetniško publikacijo ali delo kupijo pri pravni osebi, ni stvarnega razloga, da ga ne bi mogli kupiti neposredno pri ustvarjalcu, ki ga zakonito ponuja v okviru svoje dejavnosti.
Na to smo opozarjali že ob izvajanju sistema BON21, ko so restriktivne razlage registriranih dejavnosti povzročale težave kulturnim izvajalcem. Da omejitev na pravne osebe ni nujna za učinkovit nadzor, pa kaže tudi hrvaška Kulturna iskaznica, ki med ponudnike vključuje pravne in fizične osebe z registrirano dejavnostjo.
Na odboru smo predlagali še širši nabor upravičenih kulturnih dobrin. Poleg knjig, filmov, predstav in koncertov bi morale biti izrecno vključene tudi različne vrste festivalov, umetniške publikacije, umetniška dela in drugi avtorski kulturni proizvodi. Za društvo je pri tem pomembna tudi možnost uporabe bona za kulturne in umetniške delavnice ter druge oblike aktivnega udejstvovanja. Mladi namreč niso samo obiskovalci kulturnih dogodkov, temveč tudi potencialni ustvarjalci.
V predlogih amandmajev smo med drugim predvideli odpravo minimalnega zneska unovčitve ter preprostejše vključevanje ponudnikov, posebno pozornost pa namenili spremljanju učinkov. Podatki o številu uporabnikov in porabljenih sredstvih so koristni, a ne povedo, ali bon dejansko spodbuja nove kulturne navade, doseže mlade z manj priložnostmi in omogoča bolj raznoliko kulturno udejstvovanje. Zato smo predlagali tudi periodično neodvisno evalvacijo ukrepa. Ob tem smo podčrtali še, da mora biti financiranje kulturnega bona dodatno, sredstva zanj pa ne smejo nadomeščati obstoječega programskega in projektnega financiranja, javnih služb ali kulturno-umetnostne vzgoje. Večja kupna moč občinstva namreč ni ustrezno nadomestilo sredstev, s katerimi zagotavljamo pogoje za nastajanje kulturne ponudbe.
PODPORA KULTURNEMU BONU ŠIROKA, PREDLOG ZAKONA PA ZAVRNJEN
Poslanka Sara Žibrat je v imenu predlagateljev predstavila dopolnitve zakona, s katerimi so po posvetovanju z mladinskimi organizacijami med drugim predvideli digitalno unovčevanje, prilagoditev starostnega obdobja uporabe bona in spremljanje njegove porabe. Pozdravila je tudi gradivo Asociacije in izrazila pripravljenost za nadaljnje usklajevanje predlaganih rešitev.
Ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je pojasnila, da Vlada podpira uvedbo kulturnega bona, vendar obravnavanega predloga zaradi sistemskih in izvedbenih pomanjkljivosti ne more podpreti. Kot eno glavnih težav je navedla predvideno vlogo Finančne uprave Republike Slovenije pri izvajanju ukrepa. Napovedala je pripravo drugačne zakonske ureditve in poudarila, da so sredstva za kulturni bon že predvidena v proračunu za leto 2027. Po navedbah ministrice naj bi nova rešitev zagotovila široko regionalno dostopnost kulturnih vsebin in ustrezne izvedbene mehanizme.
Predstavniki mladinskih organizacij so uvedbo kulturnega bona podprli, ob tem pa izpostavili različna vprašanja njegove uporabe. Dijaška organizacija Slovenije je opozorila na omejitve, ki bi jih lahko povzročil minimalni znesek unovčitve. Študentska organizacija Slovenije je poudarila pomen vključevanja mladih že v pripravo zakonodajnih rešitev, Mladinski svet Slovenije pa širše opredelitve upravičencev in zagotavljanja dostopa do kulturne ponudbe tudi zunaj večjih mest. Jože Osterman je v imenu Zveze kulturnih društev Slovenije pozdravil zakon in podprl predlog Asociacije, da se sredstva namenijo tudi aktivnemu kulturnemu udejstvovanju mladih. Opozoril je, da se upad njihovega aktivnega sodelovanja že močno odraža v ljubiteljski kulturi.
Odbor predlaganih amandmajev Poslanske skupine Svoboda ni sprejel, nato pa je zavrnil tudi člene zakonskega predloga. Pri odločanju o členih je pet članov glasovalo za, devet pa proti, s čimer se je zakonodajni postopek za obravnavani predlog zaključil.
V Asociaciji kljub zavrnitvi zakona menimo, da je razprava prispevala pomembna izhodišča za nadaljnje delo Vlade. Mnenja Zakonodajno-pravne službe, Državnega sveta, predlogi mladinskih organizacij ter opozorila kulturnega sektorja so namreč odprli vrsto pomembnih vprašanj, na katera bo morala odgovoriti tudi nova sistemska ureditev. Ob tem pričakujemo, da bo Ministrstvo za kulturo upoštevalo ugotovitve dosedanjega zakonodajnega postopka ter pri pripravi napovedane sistemske ureditve ob vključevanju organizacij mladih pravočasno vključilo tudi nevladne organizacije, samostojne ustvarjalce, druge predstavnike kulturnega sektorja.
Celotna Izhodišča Asociacije za sistemsko ureditev kulturnega bona s primerjalno-razvojno prilogo in Predlogi amandmajev k ZFPMKD so dostopni na povezavah.
Na voljo je tudi posnetek seje Odbora za kulturo z dne 6. oktobra 2026.