Nacionalni svet za kulturo je na 12. seji, ki je 15. septembra potekala na Ministrstvu za kulturo, obravnaval predloga novel Zakona o Radioteleviziji Slovenija in Zakona o medijih. V razpravi je v imenu Asociacije sodelovala strokovna vodja in podpredsednica društva Polona Torkar. Ob strinjanju s številnimi poudarki drugih razpravljavcev se je osredotočila na predlog novele Zakona o medijih z vidika javnega interesa na področju kulture in medijev, položaja nepridobitnih medijev, pogojev dela ustvarjalcev medijskih vsebin in širšega medijskega podpornega okolja. Opozorila je, da novela sicer rešuje nekatere probleme, vendar hkrati precej korenito posega v komaj vzpostavljeni sistem, namenjen krepitvi medijske krajine, ne da bi temeljila na celoviti evalvaciji njegovega izvajanja.
Seje Nacionalnega sveta za kulturo, ki mu predseduje Jurij Krpan in je bila odprta za medije, sta se udeležili ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc in državna sekretarka Uršula Menih Dokl. V razpravi so sodelovali tudi profesor novinarstva na Fakulteti za družbene vede dr. Marko Milosavljević, predstavnica Društva novinarjev Slovenije Mojca Zorko, predsednik upravnega odbora Medijske zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije Rajko Djordjevič ter predstavnika Sveta RTV Slovenija, imenovana na predlog Nacionalnega sveta za kulturo, dr. Špela Stres in prof. Igor Šmid. Svoja stališča so predstavili tudi člani Nacionalnega sveta za kulturo Majda Širca Ravnikar, Martin Srebotnjak, Uroš Korenčan, Franci Krevh, Tanja Petrič in dr. Kaja Širok.
Ministrstvo za kulturo je oba predloga zakonov v javno obravnavo poslalo konec avgusta, le nekaj mesecev po začetku uporabe novega Zakona o medijih in pred celovito evalvacijo njegovega izvajanja. Seja je potekala tudi v kontekstu razpisanega referenduma o RTV-prispevku. Predsednik NSK Jurij Krpan je uvodoma ocenil, da gre za povezana vprašanja, ter povabljene pozval, naj svoje odzive na predlagane spremembe predstavijo celovito.
Spremembe so potrebne, vendar morajo biti strokovno utemeljene
Dr. Marko Milosavljević je poudaril, da so spremembe na področju medijev potrebne, vendar jih je treba presojati glede na to, ali so dobre za državljane in javnost ter skladne s standardi Evropske unije in Sveta Evrope. Opozoril je na pomen kakovostnih medijev v času postresničnosti, ki se je izrazito pokazal med pandemijo novega koronavirusa, ko bi se številni državljani brez medijskih delavcev težko znašli. Zavzel se je za zakonodajo, ki bo okrepila novinarstvo v Sloveniji kot celoto.
Mojca Zorko je v imenu Društva novinarjev Slovenije opozorila na vrsto predlogov, ki so rezultat prizadevanj društva in so bili uveljavljeni z veljavnim zakonom. Ob tem je poudarila, da na številne ukrepe, ki jih medijski prostor potrebuje, še vedno čakamo, zaživele pa niso niti vse že predvidene pomoči.
Rajko Djordjevič se je kot predstavnik Medijske zbornice osredotočil na problematičnost in posledice predlagane odprave varovalke, ki jo veljavni zakon še vedno določa za financiranje programskih vsebin medijev. Zbranim je konkretno predstavil tveganja in težave, s katerimi se radiodifuzni mediji srečujejo že danes, ter ocenil, da brez državne podpore ne bi zmogli, saj tržne dejavnosti zagotavljajo zgolj 30 odstotkov njihovih virov.
Zakon o medijih še ni dobro shodil
Strokovna vodja Asociacije je na seji povedala, da v društvu ne nasprotujejo vsem predlaganim spremembam, saj novela ZMed vsebuje tudi potrebne popravke in pojasnitve. Vendar ob njih odpravlja zgodovinsko uveljavljene varovalke in nekatere ključne pridobitve nedavne prenove zakona. Torkar je poudarila, da zakon še ni dobro shodil, predlagatelj pa mu že odstranjuje nekatere bistvene varovalke in pomembne oblike pomoči, kar je težko razumeti kot z dokazi podprto izboljševanje sistema, kakršnega obljublja koalicijska pogodba.
Kot osrednji problem je opredelila odpravo zakonsko določenega minimalnega obsega sredstev za ustvarjanje programskih vsebin v javnem interesu in za programe posebnega pomena. Ob tem je opozorila, da se proračunsko načrtovanje in zakonski minimum ne izključujeta. Spomnila je pri tem, da je društvo že v preteklosti odločevalce opozarjalo, da vezava na RTV-prispevek ni edina mogoča rešitev, vendar sta določitev minimalne osnove in avtomatična valorizacija razpisnih sredstev nujni. Asociacija je zato v normativnem predlogu predlagala formulo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti ne glede na prihodnost RTV-prispevka in s katero bi sistem ohranil zakonsko varovalko.
Pluralizem potrebuje tudi podporno okolje
Asociacija je opozorila tudi na ukinjanje možnosti neposredne podpore nevladnim organizacijam v javnem interesu na področju medijev ter razvoja novih vsebin, formatov, orodij in občinstev. Predlagatelj to utemeljuje z namero, da bi sredstva po zakonu namenjali konkretnim medijskim vsebinam. Torkar je takšno rešitev označila za nedosledno, saj novela pri posebnih shemah za tiskane in digitalne medije hkrati dopušča financiranje plač, distribucije, naročniških modelov ter drugih razvojnih in uredniških stroškov.
Kot je še opozorila, opisanim oblikam državne pomoči za večje medije v društvu ne nasprotujemo, če je ob tem nedvomno izkazan javni interes in ne gre zgolj za pomoč lastnikom pri kritju stroškov. Če pa država organizacijski, infrastrukturni in tehnološki razvoj priznava gospodarskim subjektom, mora to veljati tudi za nepridobitne medije in je prav, da Slovenija skrbi tudi za podporno okolje na področju medijev. Medijski pluralizem namreč ne nastane samo z naročilom posameznega članka ali oddaje. Potrebuje tudi uredništva, znanje, pravno in strokovno pomoč novinarjem, samoregulacijo, medijsko pismenost ter razvoj občinstev.
Javni denar mora izboljšati pogoje nastajanja vsebin
Polona Torkar je v imenu društva poudarila, da morajo biti v središču medijske politike novinarji, drugi medijski delavci in uredništva ter pogoji za njihovo avtonomno in kakovostno delo. Krepitev poslovnega položaja izdajatelja namreč sama po sebi še ni krepitev javnega interesa. Javna pomoč mora imeti preverljive učinke v obliki kakovostnejših vsebin, več lastne produkcije, uredniške avtonomije, dostojnega plačila ter stabilnejših zaposlitev in sodelovanj.
Posebej je opozorila na položaj prekarnih delavcev v medijih. Zanje je predlagala dosledno uveljavljanje Uredbe o minimalnem plačilu za samozaposlene v kulturi ter razširitev primerljive ureditve na samostojne novinarje in druge samozaposlene, ki delujejo v medijih. Asociacija je ob tem deloma pritrdila ministrstvu, da spoštovanje delovnopravne zakonodaje ne more biti prednostno merilo, za katero prijavitelj prejme dodatne točke. Vztraja pa, da mora biti osnovni pogoj za dostop do javnega denarja. Pravnomočno ugotovljene kršitve glede plačila, delovnega časa, prikritih delovnih razmerij ali zaposlovanja na črno bi zato morale biti ovira za pridobitev podpore.
Kulturne in umetniške vsebine naj bodo konkretno prednostno merilo
V društvu smo na NSK pozdravili izrecno prepoznavanje kulturne in umetniške ustvarjalnosti v medijih, vendar predlagali, naj se ta poudarek konkretizira z vključitvijo kulturnih in umetniških vsebin, kulturnih uredništev ter kritiške refleksije kulture in umetnosti med prednostna merila.
Strokovna vodja je v razpravi opozorila še, da je Asociacija v okviru javne razprave poleg celovitega odziva predložila konkretne normativne rešitve za ohranitev realnega zakonskega minimuma in večletnega financiranja, podporo nepridobitnim medijem in podpornemu okolju, višjo intenzivnost financiranja nepridobitnih medijev ter doslednejšo povezavo med javnimi sredstvi, pogoji dela, uredniško avtonomijo in preverljivim javnim interesom. Kot še vedno relevantne pa je izpostavila tudi pripombe, ki jih je društvo podalo v zakonodajnem postopku sprejemanja trenutno veljavnega Zakona o medijih.
V predlog novele ZRTVS bi bilo potrebno vložiti več dela
Strokovna vodja društva je v razpravi na kratko opozorila tudi na pomanjkljivosti predloga novele Zakona o Radioteleviziji Slovenija, med drugim tudi nivo priprave predloga, za katerega je ocenila, da potrebuje dodatno delo. Ker so različne vsebinske vidike v razpravi odprli že drugi govorci, se je osredotočila na predlagano ureditev Programskega sveta ter ocenila, da ni sporno vključevanje stroke in civilne družbe v Programski svet, temveč trajna podelitev imenovalnih pravic izbranim organizacijam brez pojasnjenih meril njihove reprezentativnosti. Reprezentativnosti namreč ni mogoče ustvariti zgolj z zakonskim privilegijem. Izhajati mora iz dejanskega članstva, področne in regionalne širine ter odprtih, pluralnih in javno preverljivih postopkov izbire.
Vprašanje po mnenju Asociacije zato ni, kateri organizaciji pripada zakonsko zagotovljeni sedež, temveč kateri in kakšen postopek lahko pripelje do osebe, sposobne zastopati področje v njegovi dejanski raznolikosti. V društvu vztrajamo, da mora biti tak postopek odprt, obvezen, pregleden in jasno določen.
Tveganja za neodvisnost in prihodnji razvoj RTV Slovenija
Dr. Špela Stres in prof. Igor Šmid sta svoja prispevka namenila predlogu novele ZRTVS. Stres je s primerjavo treh različnih ureditev ocenila, da aktualni predlog zakona pomeni resno tveganje tako za repolitizacijo kot za likvidnostne težave.
Prof. Šmid je opozoril na kontekst, v katerem se predlog novele sprejema, zlasti na čas izrazitega tehnološkega napredka in spremenjenih navad občinstev. Poudaril je, da bi bilo pomembneje, da se stroka in delavci usedejo za skupno mizo ter se vprašajo, kakšna naj bo RTV Slovenija prihodnosti, v kateri med drugim izrazito primanjkuje prostora za eksperimentiranje.
Ministrstvo spremembe utemeljuje z nadzorom in depolitizacijo
Ministrica za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc je zavrnila ocene, da naj bi zakon pomenil »igračkanje« ali »sarkazem«, ter pojasnila, da so se kljub nedavnemu sprejetju veljavnih zakonov pokazale pomanjkljivosti, zlasti pri finančnem nadzoru.
Kot namen predlaganih sprememb je navedla usklajevanje z Evropskim aktom o svobodi medijev in nadaljnjo depolitizacijo. V tem okviru je izpostavila predlagano izločitev predstavnikov Varuha človekovih pravic in Informacijskega pooblaščenca iz novega sveta, saj oba funkcionarja imenuje državni zbor. Po njenih besedah je ministrstvo pri predlagani sestavi organov RTV Slovenija sledilo odločbi Ustavnega sodišča o depolitizaciji.
Imenovanje šestih od sedmih članov Nadzornega sveta po vladnih kanalih je ministrica utemeljila s stališčem, da mora finance nadzirati tisti, ki jih javnemu zavodu namenja. Na glavnino problematičnih vidikov, povezanih z obema zakonoma, ni odgovorila, je pa pozdravila, da je Asociacija prepoznala krepitev kulturnih in umetniških vsebin kot enega od ciljev sprememb Zakona o medijih.
NSK proti hitenju in za ohranitev RTV-prispevka
V razpravi članov NSK je Majda Širca Ravnikar opozorila, da bi ukinitev RTV-prispevka, o kateri naj bi se volivci izrekali na oktobrskem referendumu, pomenila tudi ukinitev javne RTV Slovenija v sedanjem pomenu. Ocenila je tudi, da predlagani sveženj medijske zakonodaje obuja temne spomine na čase nadzora nad mediji.
Martin Srebotnjak je poudaril, da se zdi, da je vsakokratni trn v peti politike prav informativni program RTV Slovenija, ter opozoril na visoko raven produkcije vseh drugih dejavnosti osrednjega nacionalnega medija.
Nacionalni svet za kulturo je po razpravi ocenil, da predloga vsebujeta še preveč nejasnosti in da hitenje pri spreminjanju medijske zakonodaje ni na mestu. Zavzel se je za strokovno utemeljene spremembe, pri pripravi katerih mora sodelovati stroka, ter odločno podprl ohranitev RTV-prispevka.
Predsednik NSK Jurij Krpan je poudaril, da mora RTV Slovenija ostati referenčna, strokovna in javnosti odgovorna medijska ustanova, posegi v njeno financiranje pa ne smejo ogroziti stabilnosti javnega servisa.
Stališče se ujema z osrednjim opozorilom Asociacije: obstoječih rešitev ni treba ohranjati za vsako ceno, vendar mora biti njihova sprememba utemeljena, koherentna in opremljena z boljšimi varovalkami. Vrnitev k starejšemu modelu sama po sebi ni reforma, tako kot odsotnost varovalke sama po sebi ni izboljšava.
Več o odzivih Asociacije:
Odziv in normativni predlog Asociacije na predlog novele Zakona o medijih
Odziv Asociacije na predlog novele Zakona o RTV Slovenija