V društvu Asociacija smo se odzvali na napoved Ministrstva za kulturo o predlogu izstopa Republike Slovenije iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ministrstvo za kulturo je namreč 11. avgusta 2026 napovedalo, da bo Vladi Republike Slovenije predlagalo izstop iz soustanoviteljstva Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti. Ob tem je kot eno od možnosti za izvajanje dela nalog zavoda izpostavilo tudi obstoječe institucije, predvsem Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD).
Ker so svoje pomisleke na odločitev ministrstva v okviru razprave v medijskem prostoru že podali predstavniki plesne stroke, v zavod vključeni kulturni delavci ter predstavniki soustanoviteljev, smo se v društvu odzvali predvsem na predstavljeno argumentacijo ministrstva ter opozorili tudi na širše vprašanje načina sprejemanja odločitev aktualnega vodstva ministrstva, ki spreminjajo že vzpostavljeno kulturno infrastrukturo.
[Preberite celoten odziv Asociacije]
Po našem mnenju mora biti vrstni red odločanja namreč drugačen: najprej je treba problem izkazati s preverljivimi podatki, preveriti možnosti njegove odprave, primerjati alternativne modele in njihove učinke ter šele nato sprejeti odločitev o spremembi. Pri tem morajo biti v proces vključeni tudi stroka in deležniki področja.
Posebej opozarjamo na uporabo pojma debirokratizacija. Zmanjševanje nepotrebnih administrativnih bremen podpiramo, vendar produkcijske, strokovne, organizacijske in razvojne kapacitete, ki omogočajo nastanek in razvoj umetniškega dela, niso birokracija.
Manj administrativnih bremen mora pomeniti več prostora za ustvarjalnost, ne manj pogojev, ki ustvarjalnost omogočajo.
Ministrstvo kot eno od možnosti za izvajanje dela nalog zavoda izpostavlja JSKD in napoveduje reorganizacijo njegove mreže. Če naj bi JSKD prevzel nove naloge za nevladne organizacije, samostojne ustvarjalce in področje sodobnega plesa, mora biti jasno predstavljeno, kako bo novi model deloval, katere naloge in pristojnosti bo prevzel, s kakšnimi kadri in sredstvi ter kako bo zagotavljal razvojne in produkcijske funkcije področja. Reorganizacija JSKD zahteva jasen model, presojo učinkov in dialog s stroko.
Pri pomembnih sistemskih odločitvah pričakujemo tudi natančne in preverljive podatkovne ter strokovne podlage. Kadar so javne predstavitve področja oprte na nepopolne ali napačne podatke, je legitimno vprašanje, na kako zanesljivih dejstvih temeljijo interne analize, ki naj bi bile podlaga za takšne odločitve.
Če gre za reformo, mora biti mogoče pokazati, kaj bo z njo delovalo drugače, kako bo delovalo bolje in kako bo z novim modelom javni interes za kulturo dolgoročno bolje zagotovljen.