Asociacija opozarja samostojne delavce v kulturi, naj ob prejemu odločbe Ministrstva za kulturo o priznanju dnevnega bolniškega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe pozorno preverijo njeno vsebino.
Na podlagi primera, pri katerem je Asociacija nudila pravno podporo pri uveljavljanju pravnega varstva, so se odprla pomembna vprašanja glede pravilnosti pravne podlage in načina odmere višine nadomestila. Ker lahko vprašanja, odprta v konkretnem postopku, vplivajo tudi na druge odločbe, izdane samostojnim delavcem v kulturi v letu 2026, Asociacija priporoča posebno pozornost pri preverjanju prejetih odločb. V nadaljevanju preberite na kaj morate biti pozorni.
Kaj naj samostojni delavci v kulturi preverijo?
Samostojnim delavcem v kulturi priporočamo, da svoje odločbe o priznanju dnevnega bolniškega nadomestila takoj ob prejemu skrbno pregledajo, zlasti:
- ali je v odločbi jasno navedena pravna podlaga, na kateri temelji odmera nadomestila;
- katera uredba oziroma merila so bila uporabljena pri določitvi višine dnevnega bolniškega nadomestila;
- ali odločba upošteva ureditev, ki velja za leto 2026;
- ali je obrazložitev odločbe dovolj jasna, da omogoča preveritev načina izračuna nadomestila;
- ali so v odločbi navedeni vsi podatki in elementi, pomembni za določitev višine nadomestila;
- ali je iz odločbe razviden način določitve končnega zneska nadomestila.
Če menite, da je bilo nadomestilo odmerjeno prenizko, ali imate vprašanja glede pravilnosti odločbe, se lahko obrnete na Asociacijo. Pri tem opozarjamo, da je treba upoštevati zakonsko določene roke za uveljavljanje pravnega varstva, saj je možnosti za izpodbijanje odločbe mogoče uveljavljati le v določenem času.
Pravica do bolniškega nadomestila po ZUJIK
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) v tretjem odstavku 82.a člena določa, da samostojni delavec v kulturi za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki traja najmanj 31 povezanih dni, prejme dnevno bolniško nadomestilo za delovne dni do vključno 30. delovnega dne zadržanosti. Nadomestilo lahko prejme največ dvakrat v posameznem koledarskem letu.
Zakon določa tudi, da višino dnevnega bolniškega nadomestila, ki velja za obdobje od 1. aprila tekočega leta do 31. marca naslednjega leta, določi Vlada Republike Slovenije do 31. marca tekočega leta. Višina nadomestila je po zakonski določbi vezana na višino dnevnega nadomestila, ki ga za bolniško odsotnost prejmejo zaposleni s povprečno mesečno plačo v preteklem letu.
Prav vprašanje izvajanja te zakonske določbe je eno od vprašanj, ki se je odprlo v konkretnem primeru.
Asociacija nudila pravno podporo pri upravnem sporu
Asociacija nudila pravno podporo pri upravnem sporu
V konkretnem primeru je Asociacija samostojnemu delavcu v kulturi nudila pravno podporo pri pripravi in vložitvi tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Ministrstva za kulturo. Tožba izpodbija način odmere bolniškega nadomestila in opozarja na vprašanja glede pravilne uporabe materialnega prava. Med drugim izpostavlja vprašanje, ali je bila pri odmeri nadomestila za leto 2026 uporabljena ustrezna pravna podlaga.
Po oceni iz tožbe je ključno vprašanje povezano z novelo Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je določila novo merilo za določanje višine dnevnega bolniškega nadomestila. Zakon predvideva, da Vlada določi višino nadomestila za posamezno obdobje, vendar do predvidenega roka za leto 2026 nova ureditev po informacijah, s katerimi razpolaga Asociacija, ni bila sprejeta.
Tožba zato opozarja, da uporaba predhodno veljavnih pravil za odmero nadomestila v letu 2026 morda ni skladna z veljavno zakonsko ureditvijo, zaradi česar naj bi bilo nadomestilo odmerjeno prenizko.
Poleg tega tožba odpira tudi vprašanje načina uporabe obstoječe uredbe za leto 2025. Po razumevanju, predstavljenem v tožbi, bi bilo treba njene določbe razlagati tako, da določajo višino dnevnega nadomestila, medtem ko naj bi Ministrstvo za kulturo ta znesek dodatno znižalo na 80 odstotkov, čeprav naj za takšno znižanje v ZUJIK ne bi bilo jasne podlage.
O vseh navedenih vprašanjih bo odločalo pristojno sodišče. Če bo sodišče pritrdilo argumentom tožbe, bi to lahko vplivalo ne le na položaj posamezne tožnice oziroma tožnika, temveč tudi na presojo pravilnosti drugih odločb, izdanih samostojnim delavcem v kulturi v letu 2026.
Asociacija pozvala Ministrstvo za kulturo in Vlado k zagotovitvi pravne varnosti
Ob vprašanjih, ki so se odprla v konkretnem postopku, je Asociacija Ministrstvo za kulturo in Vlado Republike Slovenije pozvala, naj zagotovita jasno, predvidljivo in enotno izvajanje zakonske ureditve. Asociacija v pozivu poudarja, da samostojni delavci v kulturi ne bi smeli nositi posledic morebitnih zamud pri zagotavljanju izvedbe zakonskih določb. Zato pristojne poziva, da čim prej zagotovijo ustrezno ureditev področja ter da se pri že izdanih in prihodnjih odločbah zagotovi skladnost z veljavno zakonodajo.
Celoten poziv Ministrstvu za kulturo in Vladi Republike Slovenije, v katerem smo opozorili, da smo še naprej mnenja, da bi morali biti samostojni delavci v kulturi do bolniškega nadomestila za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni ali poškodb od najmanj tretjega dne bolniške odsotnosti dalje,je dostopen na tej POVEZAVI.
Asociacija bo razvoj postopka spremljala tudi v prihodnje ter o pomembnih odločitvah in njihovem pomenu za pravice samostojnih delavcev v kulturi sproti obveščala javnost.