Od 22. oktobra 2025 je v uporabi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I), ki je poleg številnih novosti prinesel tudi uvedbo tako imenovanega drsnega cenzusa. Po novem sistemu bo samostojnemu delavcu v kulturi omogočeno uveljavljanje pravice do plačila prispevkov za socialno varnost tudi ob preseganju dohodkovnega cenzusa za največ 30 odstotkov. V nadaljevanju pojasnjujemo vse ključne spremembe, povezane z dohodkovnim cenzusom za samostojne delavce in delavke v kulturi.
Kakšen bo cenzus v letu 2026?
Zakon po novem določa, da bo cenzus natančneje opredeljen z Uredbo (ki bo predvidoma sprejeta v januarju 2026) in bo enak višini povprečne letne bruto plače za 19. plačni razred v obsegu osnovne plače s plačne lestvice, ki je priloga zakona, ki ureja skupne temelje sistema plač v javnem sektorju v tekočem letu. V skladu s prilogo ta plača trenutno znaša 2134,68 EUR. V letu 2025 cenzus znaša 21.699,66 EUR, s prihodnjim letom pa bi moral v skladu s prenovljeno zakonodajo znašati 25.616,16 EUR. Sprememba, ki jo prinaša nova zakonodaja, je v načinu določanja cenzusa, saj se bo po novem vzelo povprečje plač v tekočem letu in ne več povprečje zadnjih treh let. Zaradi sprejema novega Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju se bodo plače v javnem sektorju po novem tudi usklajevale.
Uskladitev se bo določala v pogajanjih, ki bodo potekala med 1. februarjem in 1. aprilom vsako leto. Če ne bo doseženega dogovora o uskladitvi, se bodo plačni razredi samodejno uskladili za 80% rasti cen življenjskih potrebščin.Pri tem se bo uporabil uradni podatek Statističnega urada o medletni rasti cen za december preteklega leta. Minister za javno upravo bo nato usklajeno plačno lestvico objavil v Uradnem listu, veljala pa bo za izplačilo plač od 1. maja tekočega leta naprej. Do leta 2029 pa bo veljalo prehodno obdobje. Za leto 2026 je predvideno, da se plače uskladijo, če rast cen življenjskih potrebščin v letu 2025 preseže 1,8 odstotka. V tem primeru se vrednost plačnih razredov plačne lestvice in osnovnih plač javnih uslužbencev uskladi v višini razlike med dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin v letu 2025 in 1,8 odstotka. Usklajena vrednost plačnih razredov, plačne lestvice in osnovnih plač velja od 1. aprila 2026. Ker načeloma ministrstvo za kulturo višino cenzusa za posamezno leto objavi do konca februarja, to v prihodnjem letu še ne bo vplivalo na cenzus, v nadaljnih letih pa lahko. Za primer lahko navedemo, koliko bi v taki ureditvi znašal nov cenzus. Če predpostavimo 3% inflacijo, moramo plačo povišati za 1,2%. Na tak način bi prišli do cenzusa v višini 25.924,20 EUR.
Novost, ki jo prinaša novi zakon, je tudi, da se poleg dosedanjih nagrad in štipendij pri ugotavljanju preseganja dohodkovnega cenzusa na novo odštevajo potni stroški za potovanja v tujino in po tujini, če so neposredno povezani z izvedbo kulturnih projektov in programov samostojnega delavca v kulturi. Pri tem opozarjamo, da morate biti še posebej previdni pri izkazovanju potnih stroškov na računih. Če je le možno priporočamo ločene račune za potne stroške, ki morajo biti pravilno ovrednoteni (dnevnice, kilometrina, hotel). Slednji bodo vključeni v davčno osnovo, ne bodo pa se upoštevali pri cenzusu. Pri potnih stroških bodite torej še posebej previdni, da jih boste lahko jasno izkazali in da bo razvidno kje je šlo za honorar in kje za potne stroške. Ker trenutno ni drugače urejeno tudi tu velja Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja.
Bistvena novost – drsni cenzus
Kot do zdaj bo samostojni delavec v kulturi lahko pridobil pravico do plačila prispevkov za socialno varnost le, če bo vpisan v razvid samostojnih delavcev v kulturi in če bo rezident Republike Slovenije za davčne namene. Nov pogoj pa je, da njegovo letno povprečje dohodkov zadnjih treh let ne bo presegalo dohodkovnega cenzusa za 30%. Po novem bo torej možno ohraniti in pridobiti pravico do plačila prispevkov tudi ob preseganju cenzusa, vendar za največ 30%. Višina deleža prispevkov, ki jih bo v primerih preseganja cenzusa krilo ministrstvo, pa je odvisno od odstotka, v katerem bo samostojni delavec presegal cenzus.
Samostojni delavec v kulturi bo lahko v posameznem letu uveljavljal pravico do plačila prispevkov glede na preseganje dohodkovnega cenzusa po naslednji lestvici:
- Če tvoj dohodek ne bo presegal cenzusa, ti bo ministrstvo krilo 100 % prispevkov za socialno varnost glede na razred karierne dinamike, v katerega si uvrščen,
- Če bo tvoj dohodek presegal cenzus za do 10 %, ti bo ministrstvo krilo 80 % prej opredeljenih prispevkov.
- Če bo tvoj dohodek presegal cenzus za več kot 10 % in za največ 20 %, ti bo ministrstvo krilo 50 % prispevkov.
- Če bo tvoj dohodek presegal cenzus za več kot 20 % in za največ 30 %, ti bo ministrstvo krilo 20 % prispevkov.
V prihodnjem letu, če si uvrščen v III. razred karierne dinamike, bo torej možno cenzus presegati v višinah, ki jih popisuje spodnja tabela. Višina prispevkov je izračunana na podlagi višine minimalnih prispevkov, ki jih samozaposleni plačujejo od junija 2025. Spodnja tabela prikazuje deleže, ki jih bo v skladu z novim drsnim cenzusom krilo ministrstvo in delež, ki ga bo kril posameznik sam. Ker zaradi neupoštevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo v višini 2 odstotkov ta ostaja breme samostojnih delavcev v kulturi, je upoštevan med obveznostmi posameznika v višini 28,74 EUR, kolikor ta prispevek tudi znaša v letu 2025 in izračunan od najnižje osnove za plačilo prispevkov.
Dodajamo, da boste imeli možnost svoj delež prispevkov pokriti zgolj do višine 100% prispevkov od minimalne osnove, torej 60% povprečne plače in ne od osnove od katere bodo plačani prispevki v skladu s sistemom karierne dinamike. To v praksi pomeni, da vam bo npr. ministrstvo krilo 80% prispevkov od osnove, ki bo znašala 80% povprečne plače v RS, vi pa boste morali pokriti razliko med tem zneskom in zneskom minimalnih prispevkov, torej celote prispevkov plačanih od minimalne osnove – ti trenutno znašajo 614,83 EUR. V nadaljevanju podajamo tri primere, kako bo nov sistem zgledal v praksi.
Primer I.
Uvrščeni ste v II razred karierne dinamike in primer cenzus presegate za 11%. To pomeni, da vam bo ministrstvo pokrilo 50% prispevkov od osnove, ki znaša 80% povprečne plače. To pomeni, da vam bo ministrstvo pokrilo prispevke v višini 391 eur, vi pa boste plačali preostanek do 614,83, torej 223,83 eur.
Primer II.
Uvrščeni ste v I razred karierne dinamike, cenzus pa presegate za 9%. To pomeni, da bo ministrstvo krilo 80% prispevkov plačanih od osnove, ki znaša 85% povprečne plače, sami pa boste pokrili razliko do polnih minimalnih prispevkov. Ministrstvo bo tako krilo 80% od 814,80 eur, kar znaša 651,84 eur. V tem primeru bo plačan znesek že presegel celotne prispevke, plačane od minimalne osnove (614,83 eur), in navkljub preseganju cenzusa ne bo treba doplačati nič.
Primer III.
Uvrščeni ste v II razred karierne dinamike, cenzus pa presegate za 23%. Ker ste v II razredu karierne dinamike, bodo vaši prispevki (od 1.1.2029) plačani od osnove, ki znaša 80% povprečne plače v RS. Ker ste cenzus presegli za 23% to pomeni, da vam ministrstvo krije zgolj 20% prispevkov. V praksi to pomeni, da vam bo ministrstvo plačalo prispevke v višini 153,81 evra, vi pa boste morali doplačati razliko do 614,83 eur, ki znaša 461,02 evra.
Spodaj še zgornji trije primeri v tabelarnem pregledu:
Navkljub takšnemu sistemu vam seveda priporočamo, da v kolikor lahko plačujete višje prispevke, saj bodo ti imeli vpliv na višino vaše pokojnine.
Dodatna opozorila Cenzus kot je veljal do zdaj, velja in bo še naprej veljal za določeno tekoče koledarsko leto, torej od 1.1. do 31.12. leta, v katerem bo FURS ugotavljal vaš zaslužek preteklega koledarskega leta. Noviteta je v tem, da se bo plačni razred, ki je osnova za določanje cenzusa, gledalo zgolj za preteklo leto, torej povprečje 12 mesecev, ne več kot povprečje tega plačnega razreda v preteklih treh letih. Vsaka sprememba plačnega razreda tekom leta se bo prav tako upoštevala. Vaše preseganje cenzusa se bo še vedno ugotavljalo na podlagi povprečja vaših prihodkov zadnjih treh let glede na podatke FURS, pri čemer pa bo za kumulativni znesek prihodkov teh treh let vzet trikratnik cenzusa za tekoče leto. Letni davčni obračun v tekočem letu ste dolžni oddati do konca marca.
Nekje sredi junija tekočega leta ministrstvo torej ugotovi, ali je samostojni delavec presegel cenzus ali ne. V tekočem letu se do junija prispevki zalagajo, samostojni delavec pa ima v resnici možnost, da bodisi sprejme zalaganje prispevkov, bodisi prispevke, kadar ve, da bo cenzus presegel, ministrstvu sporoči, da jih bo plačeval sam. V primeru, da ministrstvo ugotovi, da je samostojni delavec v kulturi cenzus presegel, mora založene prispevke ministrstvu vrniti v celoti v največ 30 dneh od odločbe, v primeru pa, da se, ker ste ocenili, da boste cenzus delno ali povsem presegli, odločite prispevke plačevati sami, vam jih, če cenzusa niste presegli, ministrstvo povrne.