V odzivu in na tiskovni konferenci, ki smo jo 20. junija 2025 sklicali v Asociaciji, smo predstavniki mrež nevladnih organizacij različnih področij opozorili na škodljivost novega razpisnega merila Ministrstva za javno upravo, ki pri ocenjevanju vlog za profesionalizacijo NVO temelji na višini zbranih dohodninskih donacij. Gre za kriterij, ki organizacije rangira po njihovi popularnosti med davčnimi zavezanci in ne po kakovosti njihovega dela, kar pomeni nevaren precedens za prihodnje javno financiranje celotnega nevladnega sektorja. Tiskovna konferenca je le del našega odziva na to merilo, proti kateremu smo odprli tudi javno peticijo.
Udeleženci konference – Uroš Veber (Asociacija), Goran Forbici (CNVOS), Franci Zlatar (Slovenska Filantropija), Borut Pelko (MaMa), Urša Regvar (PIC) in Živa Kavka Gobbo (FOCUS) – so jasno izpostavili, da je tovrstno merilo neustrezno, nestrokovno in diskriminatorno. Poenoteni v svojem pozivu ministru pozivajo k takojšnjemu umiku merila in k obnovi razpisnih pogojev, ki bodo temeljili na javnem interesu, strokovni presoji in dejanskih potrebah sektorja.
Objavo razpisa za razvoj in profesionalizacijo v društvu vsakič znova pozdravljamo, saj gre za ključno podporo razvoju nevladnih organizacij, tudi neodvisne kulture. Tokrat pa razpis uvaja merilo, po katerem bodo največ točk prejele organizacije, ki jim ljudje že tako namenijo delež dohodnine. Razpis popolnoma ignorira potrebe kulturno umetniškega sektorja, samo ministrstvo pa je z razpisom jasno pokazalo, da ne razume temeljnega namena in poslanstva NVO na področju kulture. Z razpisom bo razvoj področij, ki niso tržno zanimiva, a so ključna za delovanje države in dobrobit ljudi, dodatno zamejen in okrnjen.
Predlagatelj pred uvedbo precedenčnega merila ni opravil predhodne razprave s ključnimi deležniki niti se ni informiral glede učinkov, ki ga bo merilo imelo na sektor NVO. Po trenutnem razpisu bi zdravstvo prejelo osem točk, sociala sedem, kultura pa eno točko. Številna druga področja, kot so okolje, človekove pravice in demokracija, pa sploh ne bi prejela točk. Nerazumljivo je, da so projekti s področja kulture ovrednoteni z eno samo točko, če pa so prijavljeni v konzorciju in z organizacijo, s področja zdravstva, pa prejmejo osem točk. Dodatna težava je, da učinek merila zlahka vodi v konzorcijske prijave potencialno nerazvojnih in slabo zamišljenih projektov.
Uroš Veber, predsednik društva Asociacija: Merilo sili v projekte brez vizije in smisla
Predsednik društva Asociacija Uroš Veber je poudaril, da razpisna sredstva, ki naj bi bila namenjena razvoju vseh NVO, postajajo talec politično nevarnega in vsebinsko praznega kriterija:
»Razpis uvaja merilo, ki številne organizacije s področja kulture, okolja in človekovih pravic de facto izključuje iz možnosti pridobitve sredstev, če kot skupina prijaviteljev samostojno oddajo kakovostno vlogo. Merilo dobesedno sili nevladne organizacije v partnerstva, ki nimajo smisla in v projekte brez razvojne vizije.«
Ob tem je izpostavil, da gre za ponovno vračanje k logiki “ljudske volje”, značilne za prejšnjo vlado, kjer so bile javne politike oblikovane po principu všečnosti, ne pa po načelih odgovornosti in dolgoročne vizije.
»Zdi se, da gre za še enega v seriji zdrsov, ki jih v tem mandatu na Ministrstvu za javno upravo ni manjkalo,« je bil jasen Veber.
Goran Forbici, direktor CNVOS: Nevarno sporočilo v letu pred volitvami
Direktor CNVOS Goran Forbici je opozoril na politične implikacije uvedbe takšnega merila:
»Škoda, da eno nepremišljeno merilo na glavo postavlja nedvomno dobre namene in izjemno dobrodošel razpis. Merilo je napačno, nespoštljivo in nevarno.«
Poudaril je, da se minister z uveljavitvijo kriterija, ki sledi logiki populistične desnice, pomika v smer discipliniranja civilne družbe:
»Naslednjič nas morda čaka merilo, da dobiš toliko denarja, kolikor dohodninskih donacij prejmeš. Kdo bo takrat potegnil kratko, je jasno: okoljevarstveniki, zagovorniki človekovih pravic, branilci demokracije.«
Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije: Precedens, ki uničuje raznolikost
Tudi Slovenska filantropija se ostro odziva na uvedbo merila. Njihov izvršni direktor Franci Zlatar je poudaril:
»Namesto da bi bila kakovost dela, družbeni pomen in angažiranost vodilo za dodeljevanje sredstev, novi kriteriji temeljijo na popularnosti – merjeni z donacijami iz dohodnine. Takšna logika je nevarna.«
Opozoril je, da razpis z novim merilom ne le spregleda ključna področja prostovoljstva, temveč jih tudi aktivno spodkopava:
»Posebej alarmantno je zanemarjanje mladih, kulture, okolja in aktivnega državljanstva – to so področja, ki nosijo hrbtenico prostovoljstva v Sloveniji.«
Borut Pelko, vodja projektov v Mladinski mreži MaMa: Mladi kaznovani, ker nimajo dohodkov
Kot je izpostavil Borut Pelko iz Mladinske mreže MaMa, je razpis še posebej diskriminatoren do mladinskega sektorja:
»Mladi v svojem obdobju mladosti nimajo prihodkov in zato ne morejo prispevati k donacijam. To pomeni, da jih razpis sistematično izključuje.«
Mreža MaMa je ob tem izrazila začudenje nad dejstvom, da mladinski sektor dobi vsega dve točki, kljub temu da mladinsko delo vključuje neformalne izobraževalne programe, mentorstvo, preventivne dejavnosti in družbeno opolnomočenje:
»Točkovanje samo z dvema točkama pomeni, da se mladini onemogoča možnost profesionalne organizacije.«
Urša Regvar, pravnica pri PIC: Nevidno, a ključno delo brez podpore
Urša Regvar iz pravnega centra za varstvo človekovih pravic – PIC je poudarila sistemsko izključevanje organizacij, ki delujejo na nepopularnih, a bistvenih področjih:
»Delujemo tam, kjer so spremembe najtežje, a hkrati najbolj potrebne. Ščitimo tiste, ki v družbi nimajo glasu. Takšne organizacije ne gradimo svoje prepoznavnosti na všečnosti.«
Opozorila je, da bi uveljavitev takega kriterija pomenila institucionalno spodkopavanje celotne infrastrukture zagovorniškega sektorja:
»Namesto da država krepi pogoje za neodvisno delovanje civilne družbe, z merilom to svobodo sistematično omejuje.«
Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa: Ne bomo rešili podnebja z všečnostjo
Okoljska organizacija Focus je v izjavi, ki jo je predstavila predsednica Živa Kavka Gobbo, poudarila, da je okolje eden najbolj očitnih poražencev novega razpisa:
»Zraka ne bomo očistili z všečnimi kampanjami. Varovanje okolja ni vprašanje popularnosti, ampak dolgoročnega dela brez aplavzov. In ker okolje nima svojega glasu, so tukaj okoljske organizacije.«
Po njenih besedah novi kriteriji neposredno diskriminirajo manj prepoznavne organizacije, čeprav so prav te pogosto ključne za trajnostni razvoj:
»Če javni interes ni zdravo okolje, potem imamo kot družba resen problem.«
Poziv k takojšnjemu umiku merila in podpisu skupne izjave
Organizacije, ki so nastopile na tiskovni konferenci, so ministrstvu jasno in nedvoumno sporočile, da tovrstna praksa nima mesta v demokratični in vključujoči družbi. Javno so pozvale ministra za javno upravo k takojšnjemu umiku spornega kriterija in k odprti razpravi o načinih za učinkovito in pravično financiranje celotnega NVO sektorja.
»V demokraciji javna sredstva niso nagrada za popularnost, temveč orodje za uresničevanje javnega interesa,« so poudarili soglasno.
Poziv k podpisu skupne izjave in več informacij o vsebini razpisa so dostopni na spletnih straneh Asociacije in CNVOS.